Izjava Medvedjeva glede hladne vojne razburja. Pahor: izjava je zelo neposrečena

Ruski premier Dmitrij Medvedjev vidi Rusijo in zahodne države v novi hladni vojni. "Zdrsnili smo v čase nove hladne vojne," je opozoril v današnji razpravi na varnostni konferenci v Münchnu. Obenem je pozval sogovornike k ponovni vzpostavitvi zaupanja.

Politika zveze Nato po besedah Medvedjeva "ostaja neprijazna in zaprta do Rusije". "Skoraj vsakodnevno smo označeni za največjo grožnjo Natu kot celoti ali ločeno za Evropo ali Ameriko ali druge države," je dejal.

Medvedjev je po navedbah nemškega Deutsche Welle obtožil zahodne države ekspanzionizma v vzhodni Evropi. Evropski politiki so po njegovih besedah menili, da je oblikovanje t. i. prijateljskega pasu na robu Evropske unije lahko jamstvo za varnost. "In kaj je rezultat? Ne pas prijateljev, ampak pas izključenosti," je dejal. 

Zahodne sankcije zoper Rusijo zaradi njene priključitve Krima in podpore proruskih upornikov na vzhodu Ukrajine so po njegovih besedah škodljive za obe strani. Namesto tega bi morali sodelovati, da bi tako lahko skupaj nastopili zoper, kot je dejal, poglabljajočo gospodarsko krizo v svetu.

Medvedjev je poudaril, da bi tudi spričo ostalih izzivov, kot so regionalni konflikti, terorizem in begunska kriza, morali Rusijo obravnavati kot partnerja. "Težko je vzpostaviti zaupanje, a moramo se tega lotiti. Naša stališča se razlikujejo, a ne tako kot pred 40 leti, ko je v Evropi stal zid," je še dodal. "Prepričan sem, da smo danes pametnejši, bolj izkušeni in odgovornejši," je dejal.

Generalni sekretar Nata: Ne želimo si nove hladne vojne

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je pred tem v svojem govoru na münchenski konferenci zatrdil, da severnoatlantsko zavezništvo ne išče konfrontacij. "Ne želimo si nove hladne vojne. A hkrati moramo biti odločni," je dejal in ocenil, da "retorika, drža in vaje jedrskih sil Rusije ciljajo na zastraševanje sosed ter spodkopavanje zaupanja in stabilnosti v Evropi".

Odnosi med Rusijo in zahodnimi državami so se v zadnjih dveh letih zaostrili med drugim zaradi različnih politik glede Ukrajine in Sirije.

V zvezi s konfliktom v Siriji je Medvedjev danes obljubil konstruktivno vlogo svoje države. "Še naprej bomo delali na uresničevanju skupnih mirovnih pobud," je dodal. Obenem je pozval sirsko opozicijo h pogajanjem s sirskim predsednikom Bašarjem al Asadom ter zanikal obtožbe, da Moskva napada v Siriji tudi civiliste. "Ni nobenega dokaza, da bombardiramo civiliste. To preprosto ni res," je dejal, kot navaja Deutsche Welle.

'Evropski projekt lahko nazaduje ali celo izgine, če ne bomo poskrbeli zanj'

Na razpravi je sodeloval tudi francoski premier Manuel Valls, ki je pozval Rusijo, naj resno vzame pričakovano prekinitev ognja v Siriji. "Da bi dosegli mir, je treba ustaviti rusko bombardiranje sirskega prebivalstva," je dejal.

Dogovor svetovnih sil, ki so del mednarodne podporne skupine za Sirijo, o končanju sovražnosti v Siriji v tednu dni in okrepitvi dostopa do humanitarne pomoči je po besedah Vallsa sicer le prvi korak. "Treba je videti, kako se bo to uresničilo," je dejal.

Francoski premier se je dotaknil tudi prihodnosti Evropske unije, ki je po njegovih besedah spričo gospodarskih izzivov in begunskega vala pod velikim pritiskom. "Evropski projekt lahko nazaduje ali celo izgine, če ne bomo poskrbeli zanj," je dejal. "Če Evropa ne pokaže, da lahko odgovori, ne le na gospodarske ampak tudi varnostne izzive, bo z evropskim projektom konec, saj ga ljudje ne bodo več hoteli," je dodal.

Tudi nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier je Evropo danes pozval k enotnosti. "Proti viharjem, ki divjajo zunaj EU, se lahko borimo le, če smo enotni," je dejal.

Je pa Valls danes tudi nedvoumno zavrnil možnost, da bi Francija poleg 30.000 beguncev v okviru premestitve sprejela še dodatne sirske begunce neposredno iz Turčije v okviru prostovoljne sheme, o kateri se z Ankaro dogovarja Merklova in pri tem računa na pomoč nekaterih članic EU. V zameno naj bi Ankara omejila tok beguncev preko Balkana v Evropo.

Kerry Evropi obljubil pomoč pri soočanju z begunskim valom

Množično prihajanje beguncev in drugih migrantov predstavlja "skorajda eksistencialno grožnjo" Evropi, je danes na varnostni konferenci v Münchnu posvaril ameriški državni sekretar John Kerry in zatrdil, da ZDA razumejo to grožnjo in bodo Evropi pomagale pri soočanju z njo.

"Soočamo se z najhujšo humanitarno krizo v Evropi po drugi svetovni vojni," je v govoru, katerega osrednja tema je bila sicer vojna v Siriji, ki pa je glavni vzrok eksodusa ljudi z Bližnjega vzhoda v Evropo, poudaril Kerry.

Kot je zatrdil, ZDA razumejo "skoraj eksistencialno naravo te grožnje politiki in strukturi življenja v Evropi". "Ne pravimo 'to je vaša težava, ne naša'. To je naša težava," je dejal in nadaljeval, da se je tudi zato zveza Nato pred dnevi odločila za svojo operacijo nadzora in preprečevanja tihotapljenja ljudi v Egejskem morju. "In pridružili se vam bomo tudi na druge načine, da zajezimo ta val, saj lahko ogrozi strukturo povezane Evrope," je še dodal.

Posebej je pohvalil nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je pokazala "izreden pogum pri pomoči mnogim, ki jo tako zelo potrebujejo", ter tiste evropske skupnosti, ki sprejemajo ljudi na begu pred nasiljem ter "zavračajo nestrpnost in rasizem".

Kerry je tudi članice EU, še posebej Veliko Britanijo, posvaril pred razpadom Evrope. Kot je opozoril, obstajajo sile, ki skušajo sedanjo krizo še zaostriti. "A Evropa je že pogosto iz kriz izšla še močnejša, dokler je Evropa enotna in išče skupne odgovore na izzive," je dejal. Britance je posvaril, naj ne odhajajo iz EU.

Pahor: Treba je ukrepati za mirno rešitev vseh kriz

"Če tisti, ki vidimo svet miren in varen, ne bomo ponudili receptov, da tak tudi ostane, bodo politično moč in vpliv dobili tisti, ki vidijo rešitev problemov v konfliktih. Zdaj je naš čas, zdaj je naša odgovornost," je ob robu varnostne konference danes opozoril predsednik republike Borut Pahor. To Pahor sporoča tudi tistim, v rokah katerih je rešitev vojne v Siriji.

Kot je spomnil predsednik, smo se lani "zavedli, da svet proizvaja več problemov, kot jih rešuje, in se osuplo spogledovali s to realnostjo". "Leto dni kasneje vemo, da so stvari še slabše, a pri večini, tudi pri meni, je prevladalo spoznanje, da je toliko bolj treba ukrepati. Ukrepati, da se bo te probleme rešilo po mirni poti."

Glede današnjega opozorila ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva o novi hladni vojni med Rusijo in Zahodom je Pahor dejal, da ga je "tako kot mnoge druge vznemirila".

Medvedjeva je sicer Pahor kasneje povprašal, ali se mu res zdi upravičena, in odgovoril mu je, da vendarle misli, da se še nismo znašli v tej situaciji. "Jaz sem rekel, da upam, da se tudi ne bomo. In dejal sem mu, da se mi zdi uporaba te izjave zelo neposrečena. Ker to je kot kitajski pregovor: riž lahko vržeš po tleh in ga pobereš, besede, ki jih vržeš v prostor, pa ne moreš več vzeti nazaj. To je rekel, to danes odmeva in mislim, da konferenco, ki se sicer trudi biti konstruktivna, to postavlja korak nazaj," je povedal Pahor.

Ob omenjeni izjavi Medvedjeva so münchensko konferenco zaznamovala predvsem medsebojna obtoževanja vpletenih v sirski konflikt, tudi potem ko so svetovne sile v noči na petek prav v bavarski prestolnici dosegle dogovor o prekinitvi sovražnosti v Siriji v tednu dni.

Na vprašanje, kdo bi moral glede Sirije bolj popustiti, Zahod ali Rusija, je predsednik predvsem opozoril, da "je razkazovanje moči že obsoletno in ga je čas prerasel". "Problemi so postali tako nevarni za mednarodni mir in varnost, da se morajo zdaj tisti, ki so najbolj odgovorni, ki imajo največ moči, takoj zavedati nevrednosti takega početja. To početje ni produktivno." Zato Slovenija z vsakim sogovornikom poudari predvsem, da naj raje vsi naredijo korak nazaj, če je to potrebno, da bi se nato skupaj naredilo dva koraka naprej.

"Mislim, da sta mednarodni mir in varnost ogrožena. Zaenkrat je še vedno dovolj manevrskega prostora za diplomacijo. Če se bo politika izgubljala v razkazovanju moči, pa bo zapravila priložnost, da probleme reši pravočasno (...) Zaenkrat je za tiste, ki podpiramo mir, še čas. Če ne bomo uspeli mi, bodo prišli tisti, ki vidijo priložnost v vojni. Mislim, da si naši otroci take prihodnosti ne zaslužijo," je dejal.

Tako kot nekateri drugi voditelji v bavarski prestolnici je tudi slovenski predsednik danes razmišljal tudi o prihodnosti Evropske unije, saj se ta že nekaj let sooča z vrsto različnih kriz, trenutno je v ospredju begunska, ki ogrožajo njeno enotnost.

Kot je spomnil Pahor, je osebno velik privrženec poglobitve EU in govori celo o "združenih državah Evrope" ter je že večkrat poudaril, da mora biti Slovenija v uniji, razdeljeni na unijo prve in druge hitrosti, v skupini prve hitrosti, v kateri sta tudi Nemčija in Francija.

Opozoril je, da EU morda že kmalu ne bo več takšna, kot je danes. "Upajmo, da bo še vedno mirna, a po mojem se bo začela razvrščati v skupine držav in Slovenija mora biti skoraj za vsako ceno v tisti skupini držav, ki so najbolj povezane, to je v našem najbolj neposrednem interesu," je dejal.

Dogovor o prekinitvi sovražnosti v Siriji pod vprašajem

Še preden naj bi sploh začel veljati, pa je dogovor o prekinitvi sovražnosti v Siriji, ki so ga v noči na petek v Münchnu dosegle svetovne sile, pod velikim vprašajem.

Savdski zunanji minister Adel al Džubeir je dal v pogovoru za nemški dnevnik Süddeutsche Zeitung jasno vedeti, da sirski predsednik Bašar al Asad Siriji v prihodnosti ne bo vladal, ne glede na vojaško podporo, ki mu jo nudi Rusija. "V prihodnosti Bašarja al Asada ne bo (...) Morda bo trajalo tri mesece, morda šest mesecev ali tri leta - a odgovornosti za Sirijo ne bo več nosil. Pika," je bil odločen minister.

Obenem je al Džubeir kritiziral Rusijo in njeno sodelovanje v sirski vojni ter izrazil prepričanje, da bodo Sirci Asadov režim slej ko prej strmoglavili, ne glede na ruske letalske napade. Asadovi pozivi za pomoč tako Rusiji kot več regionalnim silam so po ministrovih besedah preprosto zaman.

Asad: Sirske vladne sile bodo ponovno prevzele nadzor nad celotno Sirijo

Sirski predsednik Bašar al Asad je pred tem v intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP - ta je bil objavljen v petek, nastal pa je v četrtek - zatrdil, da bodo sirske vladne sile ponovno prevzele nadzor nad celotno Sirijo, pa čeprav bi lahko do takrat minilo še veliko časa. Zatrdil je sicer, da podpira mirovne pogovore, a dodal, da pogajanja ne pomenijo konca boja proti terorizmu.

Ameriški State Department se je na te izjave v petek odzval z oceno, da je Asad "v zmoti", če dejansko misli, da obstaja vojaška rešitev konflikta v Siriji.

Kot je še poudaril tiskovni predstavnik State Departmenta Mark Toner, so edina pot do rešitve pogajanja. "Če bo sirski režim nadaljeval z boji, nas čaka le še več prelivanja krvi, več trpljenja in, iskreno, nadaljnje zaostrovanje stališč na obeh straneh," je posvaril.

Uporniške skupine skeptične

Sirska opozicija je v petek sprva previdno podprla dogovor svetovnih sil o prekinitvi sovražnosti v Siriji. Glavna sirska opozicijska skupina, Visoki pogajalski odbor, je sporočila, da "načeloma" pozdravljajo premirje, ki naj bi vstopilo v veljalo v tednu dni, a obenem opozorila, da "potrebujemo dejanja, ne le besede".

A kot danes poroča BBC, so tri različne uporniške skupine v Siriji kasneje zatrdile, da nikakor ne nameravajo položiti orožja, saj ne verjamejo, da bo Rusija končala letalske napade v podporo režimskim silam v Siriji. Glede dogovora iz Münchna so tako zelo skeptične in še naprej vztrajajo, da mora Asad oditi.

To so za BBC povedali predstavniki Sirske svobodne vojske, konservativne skupine Ahrar al Šam in skupine Fajlak al Šam, ki je del širše koalicije upornikov na severu Sirije.

Rusija nadaljuje z napadi

Turčija in Savdska Arabija bi lahko začeli skupno kopensko operacijo proti Islamski državi (IS) v Siriji, je napovedal turški zunanji minister in dodal, da Rijad v turško oporišče pošilja vojaška letala za boj proti skrajnežem. Ruska letala so medtem znova obstreljevala cilje v Siriji. 

Ponoči so ruska letala na severu Sirije, kjer ob ruski podpori poteka obsežna ofenziva režimskih sil, izvedla najmanj 12 napadov, je sporočil Sirski observatorij za človekove pravice s sedežem v Londonu. Tokrat obstreljevano območje naj bi bilo pod nadzorom teroristov Fronte al Nusra, sirske veje Al Kaide.

AFP obenem navaja rusko tiskovno agencijo Ria Novosti, da naj bi bila na poti proti Siriji nova ruska bojna ladja Zeljoni dol, opremljena z vodenimi izstrelki. V ruski mornarici so potrdili le, da je ladja zapustila svojo črnomorsko floto in se odpravila proti Sredozemlju, medtem ko so poročila o tem, da naj bi šlo za okrepitev v bojih v Siriji, zaenkrat neuradna.

Sankcije zoper Rusijo pa se bodo po besedah ameriškega državnega sekretarja Johna Kerryja nadaljevale, vse dokler ta ne bo uveljavila vseh vidikov mirovnega dogovora za Ukrajino, doseženega lani v Minsku. Obenem je Kerry v Münchnu od Rusije terjal, da spremeni svoje tarče v Siriji in preneha napadati zmerne upornike.

Obenem je Kerry posvaril pred propadom dogovora o prekinitvi sovražnosti v Siriji v tednu dni. "Odločitve, ki bodo sprejete v prihodnjih dneh, tednih in nekaj mesecih, bi lahko končale vojno v Siriji," je dejal in nadaljeval: "Ali pa lahko vodijo k temu, da bomo v prihodnosti soočeni z drugimi, zelo težkimi možnostmi."