Dogovor po pogovorih?

Čisto vse države Evropske unije bom vprašala, kakšna so njihova stališča glede nove pogodbe, tako da bo lahko prav vsak povedal, kaj ga muči, je v Bruslju ob prihodu na vrhunsko zasedanje evropskih voditeljev povedala predsedujoča EU nemška kanclerka Angela Merkel. Zagotavljam, da bomo upoštevali skrbi vseh držav članic unije in da med njimi ne bomo delali nikakršnih razlik, je poudarila. Kanclerka je povedala, da bo imela v petek zjutraj, ko se bo srečanje nadaljevalo, najprej dvostranske pogovore z delegacijami. "Nato se bo pri kosilu videlo, če smo dosegli napredek," je napovedala dogajanja drugi dan zasedanja.

Jasno je tudi izpostavila, da "ne le Evropa", temveč tudi "ves svet" pričakuje, da se voditelji osredotočijo na najpomembnejša vprašanja, kot so denimo mir, rast, blaginja, ne pa, da se ukvarjajo z manj pomembnimi domačimi zadevami. To od nas pričakujejo državljani EU, je povedala Merklova.

Prodi upa na uspeh

Kmalu za njo je na srečanje prispel italijanski premier in nekdanji predsednik Evropske komisije Romano Prodi, in sicer zelo optimistično razpoložen. "Mislim, da bo vrh uspeh," je dejal.

Tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je poudaril, da je dogovor o jasnem časovnem okviru in vsebini mandata za medvladno konferenco, na kateri naj bi dorekli novo reformno pogodbo, "možen". Barroso sicer ne pričakuje lahkih pogajanj, saj se bodo voditelji morali spopasti z nekaterimi "resnimi" točkami na dnevnem redu.

Evropa dveh hitrosti?

Vztrajanje pri vetu na dogovor o novem temeljnem dokumentu unije, ki bi sedemindvajseterici omogočil učinkovito delovanje, lahko pomeni vrnitev k "razpravi o Evropi več hitrosti", je opozoril slovenski premier Janez Janša. V takšni situaciji je tik pred začetkom vrha "prišla do izraza frustracija tistih držav, ki smo ustavno pogodbo ratificirale", je poudaril. Te države so se odpovedale marsičemu, ko se je iskal kompromis pri oblikovanju sedaj zavrnjene ustavne pogodbe, je pojasnil. "Žrtve, ki so bile položene na oltar skupnega uspeha, sedaj ostajajo v ozadju, v ospredju pa so tisti, ki komplicirajo pri poskusu, da se Evropa spravi v večjo hitrost," je še razložil.

Blair pričakuje težka pogajanja

Britanski premier Tony Blair pa je dejal, da pričakuje težka pogajanja. Po njegovem bodo za dogovor potrebne "pomembne spremembe". Za Veliko Britanijo to pomeni spremembe na "štirih" področjih, je izpostavil. Velika Britanija vztraja pri ohranitvi možnosti, da vodi neodvisno zunanjo in obrambno politiko ter želi obdržati svoj sedež v Varnostnem svetu ZN. Prav tako London vztraja pri nedotakljivosti veljavne zakonodaje o zaposlovanju in socialnih zadevah ter vsebini ali finančnega vidika britanskega socialnega sistema. Enako velja za britanski pravni sistem ter policijo in pravosodje. Večino svojih zahtev Britanci utemeljujejo z bojem proti terorizmu.

Britanske zahteve naj bi bile sicer rešljive z zagotovitvijo odstopanj od pravil, tako imenovanih opt-outov. Posebnosti naj bi bile Britancem zagotovljene na področju zunanje in varnostne politike ter v pravosodju. V tretjem stebru naj bi se tako z možnostjo izjem za Veliko Britanijo, ki se ji tukaj pridružuje tudi Irska, uveljavil sistem "okrepljenega sodelovanja" po načelu schengenskega prostora in območja evra.

Največji problem naj bi bila listina o temeljnih pravicah, ki ji Velika Britanija nasprotuje, češ da bi negativno posegla v njeno običajno pravo oziroma sistem socialne varnosti, ki je med najliberalnejšimi v EU. Pravni strokovnjaki v Bruslju so v sredo te argumente zavrnili in omenili možnost, da lahko London konec koncev izjemo uporabi tudi v tem primeru, čeprav opt-out od temeljnih pravic ne bi bil pozitiven znak.

Bolj kot Velika Britanija bo na pogajanjih najverjetneje problematična Poljska, katere predstavniki pa ob prihodu na vrh niso dajali izjav. Večina Poljakov podpira Evropsko unijo in ne predstavljam si Unije brez Poljske, ki se zaveda pomena evropske solidarnosti. "A solidarnost je dvosmerna ulica. Ne more biti enosmerna," pa je sicer poudaril predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering. Izrazil je tudi upanje, da Poljska dogovora o prihodnjem institucionalnem ustroju unije ne bo blokirala.