Saga končana: Nemčija dosegla dogovor, a sodeč po odzivih jo čaka 'koalicija preteklosti'

Nemška konservativna unija (CDU/CSU) pod vodstvom kanclerke Angele Merkel in socialdemokrati (SPD) pod vodstvom Martina Schulza so po maratonskih koalicijskih pogajanjih danes dosegli dogovor o sklenitvi velike koalicije, poroča nemški tednik Der Spiegel.

Stranke so zagotovo dosegle dogovor glede razdelitve resorjev. Da je bil koalicijski dogovor za četrto vlado pod vodstvom Merklove sklenjen, je potrdil tudi vodja njenega kabineta in sedanji vršilec dolžnosti finančnega ministra Peter Altmeier. "Imamo koalicijski dogovor, ki bo omogočil veliko pozitivnih stvari za veliko državljanov," je dejal Altmeier novinarjem po koncu zadnjega kroga pogovorov, ki je potekal več kot 24 ur.

Merklova in Schulz z dogovorom zadovoljna

Nemška kanclerka Merkelova je ob tem ocenila, da bo sklenjena koalicijska pogodba dobra podlaga za stabilno nemško vlado. Prizadevanja na pogajanjih v zadnjih tednih so se obrestovala, je dejala. Zadovoljen je tudi vodja SPD Martin Schulz.

Pogodba, ki jo je v Berlinu dokončalo več kot 90 pogajalcev vseh treh strank, ima "v veliki meri socialdemokratsko pisavo", je izjavil Schulz na skupni novinarski konferenci z Merklovo, ki vodi Krščansko-demokratsko unijo (CDU), ter vodjo bavarske Krščansko-socialne unije Horstom Seehoferjem.

"Prepričana sem, da bo koalicijska pogodba, ki smo jo skupaj sklenili, predstavljala temelje za dobro in stabilno vlado, ki jo naša država potrebuje in kar jih toliko v svetu pričakuje od nas," je dejala Merklova.

Poudarila je še, da jo morajo zdaj še uspešno predstaviti javnosti in predvsem članstvu strank. Njena Krščansko-demokratska unija bo o koalicijski pogodbi odločala na izrednem kongresu.

Prizadevanja na pogajanjih v zadnjih tednih so se obrestovala, je dejala. Zadovoljen je tudi vodja SPD Schulz.

Največ pozornosti bo sicer usmerjene v SPD, kjer se bo članstvo o pogodbi izrekalo naslednje tri tedne, negotovost pa je velika, saj je stranka močno razklana glede vprašanja, ali bi sploh še šli v novo veliko koalicijo s konservativci. Rezultati odločanja več kot 460.000 članov SPD naj bi bili sicer znani 4. marca.

Merklova je poudarila, da so v koalicijski pogodbi določili veliko konkretnih ukrepov in tudi časovni načrt, kdaj bodo preverjali, ali vlada uresničuje zadane cilje. Na številnih področjih, od izobraževanja do raziskav in digitalizacije, so se dogovorili za številne konkretne ukrepe. Dogovorili so se tudi za pošteno delitev državnega denarja in predvsem za dobro gospodarjenje, je še povedala Merklova.

Glede kadrovske sestave nove vlade je dejala, da "je bilo treba sklepati kompromise" s SPD. Socialdemokrati bodo namreč vodili močne portfelje - ministrstva za zunanje zadeve, finance, delo in socialne zadeve. A kot je poudarila Merklova, so tudi krščanski demokrati ohranili pomembna ministrstva, med njimi zdravstvo in kmetijstvo.

Zadovoljstvo nad izpogajanim je izrazil tudi Seehofer, ki naj bi prevzel vodenje notranjega ministrstva. Opozoril je, da so vse tri stranke dojele sporočilo volivcev na volitvah septembra lani, kjer so vse dosegle slabši rezultat kot pred štirimi leti. "Razumeli smo, da na ta način ne bo šlo naprej," je dejal.

'Utrujeni, a zadovoljni' tudi v SPD

Zadovoljstvo nad sklenjenim dogovorom o novi rdeče-črni veliki koaliciji so izrazili tudi v vodstvu SPD. "Utrujeni, a zadovoljni. Dogovor je sklenjen. Končno," je stranka objavila na omrežju WhatsApp skupaj s fotografijo sedmih strankinih pogajalcev.

Med njimi sta bila tudi Schulz in hamburški župan Olaf Scholz. Prvi naj bi glede na navedbe virov iz pogajalskih skupin postal novi zunanji minister, drugi pa naj bi odslej vodil finančno ministrstvo. SPD naj bi poleg tega še naprej vodil ministrstvo za delo ter socialne zadeve.

Schulz bo tako zdaj odstopil s položaja predsednika stranke in ga predal vodji strankine poslanske skupine v bundestagu Andrei Nahles.

460.000 članov bo potrdilo (ali pa ne) koalicijski dogovor

62-letni Schulz je sicer predsednik stranke postal januarja lani, da bi kot glavni kandidat stranke konkuriral Merklovi za kanclerski položaj. Sprva je stranki zaradi te poteze priljubljenost močno narasla, a tik pred volitvami sredi septembra lani upadla na rekordno nizko raven; SPD je dobila le 20,5 odstotka glasov.

Schulz je po tem porazu na volitvah napovedal, da bo stranka v opoziciji, a je potem po propadu pogajanj med CDU/CSU, liberalci (FDP) in Zelenimi ostala vnovična velika koalicija edina možnost, da bi se v državi izognili ponovitvi volitev.

Schulz je skupaj z ostalim vodstvom stranke prevzel to odgovornost, vendar pa bo zdaj za dokončno potrditev koalicijskega dogovora s konservativci potrebno še soglasje članstva stranke. Okoli 460.000 članov z volilno pravico se bo prihodnje tri tedne odločalo o tem, rezultati pa naj bi bili znani po 4. marcu.

O vsebini koalicijske pogodbe, ki so jo po maratonskih pogajanjih sklenili danes dopoldne, je sicer zaenkrat še relativno malo znanega. Ob položajih, ki naj bi jih zasedla SPD, je znano še, da bo vodja bavarske Krščansko-socialne unije (CSU) Horst Seehofer vodil notranje ministrstvo, stranka pa naj bi prevzela še resorje za promet, digitalizacijo in razvo.

Krščansko-demokratska unija (CDU) pod vodstvom Merklove pa bo v novi vladi vodila ministrstva za gospodarstvo, obrambo, zdravstvo, izobraževanje in kmetijstvo. Ministrstvo za gospodarstvo, ki je bilo od leta 2013 v rokah SPD, naj bi prevzel sedanji vodja kabineta kanclerke Peter Altmeier, medtem ko bo Ursula von Der Leyen še naprej vodila obrambni resor.

Sodeč po prvih odzivih čaka Nemčijo 'koalicija preteklosti'

Želeli smo si "pogumnejših odločitev", pa je dogovor komentiral predsednik zveze nemških zbornic industrije in trgovine Eric Schweitzer. Kritični so tudi v opoziciji, tako levi kot desni, prav tako prve ocene analitikov niso navdušene.

Nemške Zelene je razočaral predvsem kompromis, po katerem bo vodenje notranjega resorja prevzel prvak bavarske CSU Horst Seehofer in ga razširil na področje 'domovine'. "Za božjo volje ne! Domovinsko ministrstvo? Saj vendar nismo na Bavarskem ali pri Trumpu!" je na Twitterju zapisala donedavna vodja Zelenih Simone Peter.

Zelene moti tudi dogovorjeno na področju zunanje politike, še posebej možnost, da bo Nemčija še naprej izvažala orožje udeleženim v vojnah, na primer v Jemen. Na splošno menijo, da je v koalicijski pogodbi preveč praznin oziroma da ta pušča veliko odprtega, med drugim ne pove nič določnega o "varovanju podnebja kot osrednji nalogi v prihodnosti".

Vodja poslancev Levice v bundestagu Sahra Wagenknecht je koalicijsko pogodbo kritizirala z oceno, da ta prinaša zgolj nadaljevanje že videnega. Stranke so se po njenem odpovedale višjim davkom za najbogatejše in velike koncerne, zato denarja za nujne investicije ne bo. Stiska na področju stanovanj in oskrbe starejših se bo še zaostrila, negotove oblike dela, nizke plače in pokojnine pod pragom revščine pa bodo še naprej zaznamovale življenje milijonov ljudi. Wagenknechtova predvsem upa, da bodo člani SPD, ki bodo zdaj odločali o vstopu v koalicijo, tega zavrnili.

Generalni sekretar poslanske skupine liberalcev (FDP) v bundestagu Marco Buschmann je prav tako kritično ocenil, da na žalost prihodnja koalicija "ne bo velika, ampak bo predvsem koalicija preteklosti". Premalo se bo vlagalo v šolstvo, preveč pa namenjalo pokojninam, kar bo še dodatno poslabšalo položaj mladih.

Vodja poslancev skrajno desne Alternative za Nemčijo (AfD) v bundestagu Alice Weidel medtem moti predvsem v koalicijski pogodbi dogovorjena begunska politika. Čeprav so se stranke dogovorile, da je treba število novih prosilcev za azil omejiti na največ 220.000 letno, to po mnenju Weidlove ni dovolj. Med drugim jo moti, da nikjer v osnutku pogodbe ni zapisan izraz "zgornja meja". Sopredsedujoči poslancem AfD Alexander Gauland je kritičen predvsem do CDU, ki da "se je v strahu pred odločitvijo članstva SPD ideološko izpraznila" in je po njegovem le še "prazen ovoj".

Tudi nemški gospodarstveniki sodeč po prvih odzivihniso ravno zadovoljni, povzemata nemški časnik Süddeutsche Zeitung in portal Deutsche Welle. Bolj ali manj vsi svarijo, da na koalicijskih pogajanjih dogovorjeni ukrepi ne gredo dovolj daleč in ne bodo opremili nemškega gospodarstva za prihodnost.

Po besedah predsednika združenja nemških delodajalcev BDA Inga Kramerja je koalicijska pogodba za podjetnike v Nemčiji "trpek udarec brez perspektive za prihodnost", saj prinaša "v preteklost zazrto prerazporejanje in neodgovorno obremenjevanje mlajše generacije".

Tudi predsednik združenja nemške industrije (BDI) Dieter Kampf vidi dogovor kot "jasno zmoto v smeri prerazporejanja namesto zagotavljanja prihodnosti". Na področju davkov stranke po njegovem niso imele poguma za opaznejše razbremenitve in strukturne reforme, pogreša tudi jasno zavezo davčnim vzpodbudam za raziskave in razvoj, prav tako je pričakoval več na področju digitalizacije.

Prvi komentar na spletni strani časnika Süddeutsche Zeitung medtem predstavljeni dogovor označuje kot "sprejemljiv poskus rešitve perečih problemov", ki pa mu manjka "velika ideja". "Želeli smo si ambicioznejšega odgovora" in "nekaj manjka", ocenjujejo pri časniku in nadaljujejo, da manjkajo načrt, ideja, usmeritev. "Veliko pragmatizma, malo navdiha," zaključijo komentar.

"Pričakovanja od nove velike koalicije so majhna. A morda, in toliko optimizma je vendarle dovoljenega, je prav to njena priložnost," pa komentar začenjajo na spletni strani tednika Spiegel. Kot ocenjujejo, je novo veliko koalicijo, če jo bo seveda potrdilo članstvo SPD, težko označiti kot projekt prihodnosti, a vendarle bi nekateri deli koalicijske pogodbe le lahko obrodili sadove - finančna ofenziva na področju šolstva, nov zagon pri izgradnji širokopasovnih povezav, ukrepi na področju oskrbe starejših in stanovanjske problematike ter uvedba temeljne pokojnine.

Padlo je že tudi več ocen, po katerih naj bi v pogajanjih očitno popustili oziroma malo iztržili predvsem krščanski demokrati (CDU) kanclerke Angele Merkel. Kot so med drugim zapisali v spletnem mediju Politico, je CDU očitno "kupila zvestobo SPD z obljubami o financiranju vrste njihovih najljubših projektov in pobud".

A tudi Politico piše, da v koalicijski pogodbi na koncu umanjka "neka prevladujoča tema ali širši namen". "Koalicija se niti ne pretvarja, da bo rešila kateregakoli od velikih izzivov, ki Nemčijo čakajo v prihodnjih letih, pa naj bo to grozeči demografski prepad ali učinki digitalizacije na delovno silo. Namesto tega so strankarski voditelji prevzeli mantro, da GroKo predstavlja stabilnost. In prav to je po mnenju mnogih problem." S kratico GroKo v Nemčiji označujejo veliko črno-rdečo koalicijo.

Italijanski premier pozdravil koalicijski dogovor v Nemčiji

Italijanski premier Paolo Gentiloni je danes med obiskom v Berlinu pozdravil koalicijski dogovor. Velika koalicija v Nemčiji je zelo pomembna za prihodnost Evrope, je med govorom na Univerzi Humboldt ocenil Gentiloni.

Italijanski premier bi se sicer danes moral sestati tudi z nemško kanclerko Angelo Merkel, a so srečanje zaradi nemških koalicijskih usklajevanj, ki so se vlekla celo noč, preložili; sprva na popoldanske ure, nato pa na 15. februar, so sporočili iz kabineta kanclerke.

Kljub temu je Gentiloni nagovoril zbrane na Humboldtski univerzi in poudaril, da se bo zdaj, ko bo Nemčija imela novo vlado, lahko nadaljeval projekt reformiranja Evropske unije. Pomemben vpliv na to bodo sicer imele tudi parlamentarne volitve v Italiji prihodnji mesec, je dejal.

"Ko bodo te ovire za nami, potem bo čas za evropske ambicije. Te ambicije pa morajo biti v prvi vrsti politične," se je zavzel.

Pogajanja med strankami naj bi se po prvotnih načrtih zaključila minulo nedeljo, a so se zavlekla vse do današnjega jutra. Na koncu se je sestalo še vseh 90 članov pogajalske skupine iz predstavnikov vseh treh strank.

Turčija upa na novo poglavje v odnosih z Nemčijo

Turška vlada po novici o sklenitvi nove vladne koalicije v Nemčiji upa, da bo to "odprlo novo poglavje v turško-nemških odnosih", je danes v Ankari dejal tiskovni predstavnik turškega predsednika Ibrahim Kalin. "Pričakujemo, da bo nova nemška vlada dojela, kako pomembna zaveznica je Turčija in kako kritično, osrednjo vlogo ima v regiji," je dejal.

Kalin je še dodal pričakovanje, da se bo zdaj kaj premaknilo tudi na področju vizumske liberalizacije za turške državljane, da bodo lahko potovali na območje schengna brez vizumov. Poudaril je, da je Turčija izpolnila "vseh 72 zahtev", ki jih je za to postavila EU.

Izrazil je pričakovanje, da bo nova nemška vlada zdaj storila več za otoplitev odnosov med državama, ki so se močno ohladili tako zaradi begunske krize kot predvsem poskusa državnega udara v Turčiji. Kalin je dejal, da gospodarskih in kulturnih vezi "ne bi smeli žrtvovati zaradi kratkoročne politične preračunljivosti".

Nemčija je eden glavnih trgovinskih partnerjev Turčije in država z največjo turško diasporo v Evropi.

Kalin je še povedal, da se je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan pred kratkim po telefonu pogovarjal z nemško kanclerko. Naslednji teden naj bi Nemčijo obiskal turški premier Binali Yildirim. Obiskal naj bi tradicionalno varnostno konferenco v Münchnu.