'Dogovor o tablah le gnil kompromis'

Na petkov dogovor o dvojezičnih krajevnih napisih na območju avstrijske Koroške se je odzval tudi sedanji evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je bil leta 2004 tudi zunanji minister. Meni, da je dogovor "gnil kompromis", ki poskuša ustreči tistim na Koroškem, ki ustvarjajo manjšini neprijazno ozračje in posledično raznarodovanje. Po njegovem kompromis predvideva manj kot tretjino tega, kar določa Avstrijska državna pogodba.

V skladu z dogovorom, ki so ga v petek v Celovcu dosegli predstavniki avstrijske vlade, dežele Koroška in slovenskih manjšinskih organizacij, naj bi dvojezične krajevne table postavili v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva. Osnova naj bi bili podatki popisa prebivalstva iz leta 2001, kar naj bi pomenilo od 150 do 160 dvojezično označenih krajev.

Vajgl je spomnil, da razsodba avstrijskega ustavnega sodišča na osnovi določb Avstrijske državne pogodbe (ADP) vztraja pri desetih odstotkih manjšinskega prebivalstva. To pomeni, da bi morali Slovenci glede na kompromis namesto približno 400 dvojezičnih tabel pristati na manj kot eno tretjino tega, kar predvideva ADP.

'Poskušajo zaobiti pravo in odločitve ustavnega sodišča'

Zato se slovenski predstavnik v Evropskem parlamentu strinja s strokovnjakom za ustavno pravo v Avstriji Heinzom Meyerjem, da osnutek dogovora predstavnikov avstrijske zvezne vlade, deželne vlade Koroške in predstavnikov treh slovenskih manjšinskih organizacij predstavlja poskus zaobiti pravo in se izogniti razsodbam avstrijskega ustavnega sodišča.

Poseben problem ponujene rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov je po mnenju Vajgla dejstvo, da jo hoče avstrijska vlada uresničiti s t. i. ustavnim zakonom, ki naj bi za vselej onemogočil sklicevanje na ADP in odločbe ustavnega sodišča. "Prav to pa je bila vrsto let edina učinkovita pot, po kateri so koroški Slovenci uveljavljali svoje pravice," poudarja evropski poslanec.

Ljubljana bi morala počakati

Kritičen je tudi do izjav podpore dogovoru s strani govorcev slovenskega zunanjega ministrstva in vladnega urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, češ da so bile prehitre, površne in samo navidez konstruktivne. Po njegovem mnenju bi namreč morali v Ljubljani počakati na dokončna stališča manjšinskih organizacij do izpogajanega kompromisa.

Kot je dodal, morajo o "bližnjicah pri politiki sporazumevanja med večino in manjšino na Koroškem" suvereno in skupaj odločati koroški Slovenci sami. "Če ena izmed manjšinskih organizacij sporazum zavrača, to pomeni, da se bo treba pogajati o bolj sprejemljivi in pravičnejši rešitvi," je poudaril Vajgl, ki je tudi nekdanji slovenski veleposlanik v Avstriji.

Manjšina pričakovala nekoliko več

Že včeraj so se na dogovor odzvali tudi predstavniki slovenske manjšine, ki so sodelovali v pogajanjih. Predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm je dejal, da rezultat ni to, kar je pričakoval, saj je računal na nekoliko več širokogrudnosti. Dodal je, da je na koncu privolil "v ta naporen korak, ker avstrijska Koroška potrebuje spremembo paradigme".

Precej bolj zadržan je bil predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentin Inzko. V pogajanjih se je strinjal, da se ta predlog predloži organom NSKS. A kot je opozoril, je Zbor narodnih predstavnikov (ZNP), najvišje telo odločanja v NSKS, sprejel drugačna izhodišča. Zato je mogoče sklepati, da podpora NSKS sprejetemu dogovoru ni zagotovljena.