Dogovor o priznanju Kosova

ZDA in Nemčija sta se dogovorili, da bosta priznali Kosovo potem, ko bo razglasilo svojo neodvisnost in pozvali preostale evropske države, naj storijo enako. To naj bi pripomoglo k stabilnosti Zahodnega Balkana, je v petek na spletni strani zapisal ameriški časnik New York Times, ki se sklicuje na neimenovane diplomate iz Evropske unije.

V nedavnem pogovoru o srbski pokrajini Kosovo sta se ameriški predsednik George Bush in nemška kanclerka Angela Merkel strinjala, da je priznanje Kosova bistveno za stabilizacijo Zahodnega Balkana. Po mesecih neuspešnih pogajanj naj bi Kosovo neodvisnost razglasilo po drugem krogu srbskih predsedniških volitev, ki bo potekal 3. februarja.

ZDA vztrajno pritiska na EU, naj zagotovi, da se priznanje Kosova ne bo zavleklo niti za teden dni. "Torta je pečena, ker so Američani Kosovu obljubili neodvisnost," je povedal neimenovani predstavnik EU in dodal, da "če Washington prizna Kosovo in mu evropske države ne sledijo, bo prišlo do katastrofe".

Civilna misija na Kosovu še ta mesec?

Slovenija, trenutno predsedujoča Svetu EU, po navedbah evropskih predstavnikov skuša članice pripraviti, da bi uresničile zavezo, da bi na Kosovo še ta mesec poslali 1800-člansko civilno misijo EU. Kot so dejali predstavniki EU, je Slovenija odločena, da bo omenjena misija na Kosovo prispela še pred razglasitvijo neodvisnosti Kosova.

Vladi Srbije in Rusije, dveh zaveznic, močno nasprotujeta neodvisnosti Kosova. Več držav EU, vključno s Španijo, Slovaško, Romunijo in Ciprom, pa se boji pospešenih gibanj za odcepitev na svojih ozemljih. Diplomati EU pa so povedali, da večina evropskih držav, med njimi Nemčija, Francija, Velika Britanija in Italija, načrtujejo priznanje ne glede na opozicijo. Nemško zunanje ministrstvo je sicer sporočilo, da EU ni sprejela nobene odločitve o tem, ali bo priznala Kosovo.

Koštunica proti misiji

Srbski premier Vojislav Koštunica je ponovil zahtevo, naj Evropska unija opusti načrte o napotitvi civilne misije EU na Kosovo. Koštunica je povedal, da bi bila poteza EU "nezakonita" in bi kršila ozemeljsko celovitost Srbije.

"Srbija zahteva, da EU ne krši ozemeljske celovitosti Srbije in se odpove nezakoniti napotitvi njene misije na Kosovo," je povedal Koštunica.

Namignil je tudi, da bi lahko Srbija zavrnila podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo, če bi EU na Kosovo napotila svojo misijo. "Odločitev mora sprejeti EU," je opozoril Koštunica.

Beograd skrbi, da bi bila 1800-članska civilna misija na Kosovu uvod v neodvisnost Kosova, ki pa ji Srbija močno nasprotuje. Odločitve o civilni misiji naj bi zunanji ministri EU sprejeli na februarskem zasedanju.