"Dosegli smo sporazum in naredili velikanski korak na poti proti širitvi," je ob koncu vrha poudaril predsedujoči EU, danski premier Anders Fogh Rasmussen. Nove članice naj bi v EU vstopile leta 2004.
Po Rasmussenovih besedah so se voditelji petnajsterice dogovorili za postopno uvedbo neposrednih plačil v novih članicah povezave od njihovega vstopa dalje, začenši z ravnijo 25 odstotkov, ki pa se bo nato povečevala in raven plačil, ki jih prejemajo kmetje v sedanjih članicah unije, dosegla leta 2013. "Naše skupno pogajalsko izhodišče je takšno, kot ga je predlagala Evropska komisija," je poudaril Rasmussen.
Voditelji petnajsterice so se tudi dogovorili, da bo deset novih članic povezave v prvih treh letih članstva, torej do izteka sedanjega proračunskega obdobja, dobilo sveženj strukturnih pomoči v skupni vrednosti 23 milijard evrov. Ker pa bi se lahko nekatere od novih članic že takoj po vstopu znašle v položaju neto plačnic v evropski proračun, so se voditelji tudi dogovorili, da bodo z izplačevanjem kompenzacijskih plačil zagotovili, da nobena izmed novink po vstopu ne bo v slabšem finančnem položaju kot pred njim.
Dogovor petnajsterice o širitvi na vrhu je sicer omogočilo soglasje o omejitvi kmetijske porabe v prihodnji razširjeni uniji, v obdobju naslednje finančne perspektive od leta 2007 do 2013. Voditelji EU so se, kot je pojasnil Rasmussen, dogovorili, da bodo v prihodnjem proračunskem obdobju zamrznili kmetijsko porabo na ravni iz leta 2006, z enoodstotno rastjo letno. S takšno rastjo bo EU lahko pokrila uvedbo neposrendih plačil v novih članicah, poraba v sedanjih pa bo načeloma ostala na enaki ravni.
Leta 2004 deset novih članic EU
Voditelji EU so tudi podprli priporočila Evropske komisije, naj v povezavo leta 2004 vstopi deset novih članic, med njimi tudi Slovenija. Skupaj s Slovenijo naj bi v začetku leta 2004 v EU vstopile še Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, Estonija, Latvija, Litva, Ciper in Malta, s čimer bo število članic v povezavi zraslo s sedanjih 15 na 25. EU potrjuje ugotovitve in priporočila Evropske komisije, da omenjene države izpolnjujejo politična merila za članstvo in da bodo od začetka leta 2004 sposobne izpolnjevati tudi gospodarska merila ter prevzeti obveznosti članstva, naj bi se skladno z diplomatskimi viri glasilo besedilo, ki so ga na vrhu potrdili voditelji unije. Ob upoštevanju splošnega napredka v pristopnih pogajanjih in pri prevzemanju ter izvajanju pravnega reda EU ter zavez iz pogovorov unija potrjuje svojo odločenost končati pogajanja s temi državami na vrhu v Koebenhavnu 12. in 13. decembra ter podpisati pristopne pogodbe v Atenah leta 2003, so se skladno z diplomatskimi viri nadalje strinjali voditelji.
EU je na vrhunski ravni po navedbah diplomatov podprla tudi predloge komisije za nadaljnje spremljanje napredka kandidatk v obdobju od podpisa pristopnih pogodb do dejanskega vstopa v povezavo. Komisija naj tako šest mesecev pred datumom širitve pripravi natančno poročilo o izpolnjevanju zavez s strani novih članic, so se strinjali voditelji.
Prav tako je EU podprla komisijine predloge za uvedbo določenih varovalk za obdobje takoj po širitvi, in sicer splošne gospodarske ter dveh posebnih za področje notranjega trga ter pravosodja in notranjih zadev. Njihova uveljavitev bo po navedbah diplomatov mogoča tri leta po širitvi, na pobudo države članice ali komisije. Prva varovalka bo lahko zadevala vse članice, posebni pa le nove.