Dogovarjanje o direktivi o delovnem času padlo v vodo

Evropskemu parlamentu in Svetu EU se tudi na zadnjem spravnem sestanku po skoraj pet let dolgem zakonodajnem postopku ni uspelo dogovoriti o spremembah direktive o delovnem času, ki omejuje delovni teden na 48 ur, a članicam pod določenimi pogoji dovoljuje odstopanje od tega načela. V veljavi tako za zdaj ostaja trenutna direktiva.

Kot so danes sporočili iz Evropskega parlamenta, je to prvi neuspešen primer spravnega postopka med parlamentom in Svetom EU, ki združuje države članice EU, odkar je 1. januarja začela veljati Amsterdamska pogodba, ki je močno razširila obseg soodločanja med parlamentom in Svetom EU.

Delegacija parlamenta je končni kompromisni predlog zavrnila z veliko večino, glavni kamen spotike pa je bilo odstopanje od 48-urnega delovnega časa. Svetu in parlamentu stališč ni uspelo zbližati niti pri vprašanjih vrednotenja neaktivnega dela dežurstva in tega, ali se 48-urna omejitev šteje na vsako posamezno pogodbo o delovnem razmerju ali na vse morebitne pogodbe, ki jih je sklenil nek delojemalec.

Parlament je proti odstopanju, Svet EU ga želi ohraniti

"Na žalost tudi po petih letih pogajanj ni bilo mogoče doseči dogovora. Delegacija parlamenta je podala več predlogov o odstopanju od 48-urnega delovnika, da bi ta postal začasen in bi ga uporabljali le v izjemnih primerih. Odstopanje ne more biti večno. Za Svet EU je bil vsak poskus konca določila o odstopanjih nesprejemljiv," je poudarila vodja parlamentarne delegacije na spravnih pogajanjih Mechtild Rothe (PES/Nemčija).

"To je zelo žalostno, vendar pa bi slab kompromis poslabšal položaj delavcev na splošno, še posebej zdravnikov. Pustili smo odprte možnosti za prihodnost in upamo na rešitev tega vprašanja z novo Evropsko komisijo in novim sklicem Evropskega parlamenta," je medtem povedal parlamentarni poročevalec o direktivi Alejandro Cercas (PES/Španija), ki je igral glavno vlogo pri oblikovanju predlogov parlamenta.

Drugačni odzivi pa prihajajo iz Sveta EU. Predsedujoča EU, Češka, je tako obžalovala, da ni prišlo do dogovora, ki bi po njihovem prepričanju okrepil varnost delojemalcev.

"Globoko razočaranje" je medtem izrazil tudi evropski komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla.

V veljavi bo tako sedaj ostala trenutna direktiva, čeprav se lahko Evropska komisija, ki je spremembe direktive predlagala septembra 2004, odloči, da pripravi povsem nov predlog sprememb. Ta pa bo moral v vsakem primeru upoštevati sodbe Sodišča Evropskih skupnosti, ki je leta 2000 in 2003 v dveh primerih presodilo, da bi morali delodajalci celoten čas dežurstva, aktiven in neaktiven, šteti v delovni čas.