Odgovornost za napad prevzela Prava Ira

Odgovornost za strelski napad, v katerem sta bila v noči na danes na Severnem Irskem ubita dva britanska vojaka, je v telefonskem klicu dublinskemu časniku Sunday Tribune prevzela odpadniška frakcija Irske republikanske armade (Ira), imenovana Prava Ira (Real Ira).

Moški, ki se je predstavil kot pripadnik Južne brigade Antrima Prave Ire, je v telefonskem pogovoru z novinarko Suzanne Breen, pristojno za Severno Irsko, navedel posebno kodo, na osnovi katere pri časniku sklepajo, da je šlo za predstavnika teroristične organizacije Prava Ira. Za napad se ni želel opravičiti, je povedala Breenova.

Prava Ira je sicer odgovorna za teroristični napad v Omaghu – najhujši napad v tri desetletja trajajočem nasilju na Severnem Irskem, v katerem je bilo leta 1998 ubitih 29 ljudi.

V napadu v kraju Antrim zahodno od Belfasta, najhujšem v več kot desetih letih, sta bila ubita dva britanska vojaka, še štirje ljudje – med njimi dva dostavljavca pic, 19-letni domačin in 32-letni poljski državljan – so bili ranjeni. Streljanje na raznašalca pic naj bi pripadnik Prave Ire utemeljil z argumentom, da so to "kolaboratorji" britanske vojske.

Streljanje pred vojašnico v kraju Antrim zahodno od Belfasta je najhujše v več kot desetih letih. Po navedbah prič je skupina strelcev napad izvedla pri glavnem vhodu v vojašnico, medtem ko je skupina vojakov in civilnih uslužbencev vojske plačevala raznašalcema pice, ki sta tudi med ranjenimi. Strelci, ki so slednjema očitno sledili, so se s silovitim streljanjem spravili nad skupino in se zatem hitro odpeljali.

Policijski nadzornik Derek Williamson je povedal, da sta dva napadalca z avtomatskim orožjem streljala vsepovprek, nato pa sta se premaknila naprej in drugi val strelov namenila ljudem, ki so ležali na tleh. Potem sta sedla v avtomobil, ki ga je vozila tretja oseba, in pobegnila. Identiteta žrtev ni znana, je pa Williamson povedal, da gre za mlade moške, stare okoli 20 let, ki so bili tik pred tem, da jih pošljejo v Afganistan. Dodal je, da policija pregleduje avto, ki so ga našli okoli osem kilometrov od vojaške baze in ki bi ga lahko pri napadu uporabili strelci.

Politiki iz vrst britanske protestantske večine in iz vrst irske katoliške manjšine so za napad okrivili odpadnike Ire, čeprav takrat nobena od skupin še ni prevzela odgovornosti za napad. Obe strani sta tudi zatrdili, da napad ne bo spodkopal 22-mesečne koalicije severnoirskih katolikov in protestantov – poglavitnega dosežka mirovnega sporazuma iz leta 1998, ki je sledil trem desetletjem prelivanja krvi. "Nič nas ne bo odvrnilo od smeri, ki si jo je izbrala Severna Irska," je dejal prvi minister Severne Irske in protestantski vodja koalicije Peter Robinson. Napad je označil za jalovo dejanje tistih, ki nimajo javne podpore in so v svoji kampanji brez možnosti za uspeh.

Na napad se je odzval tudi vodja katoliškega Sinn Feina, političnega krila Ire, Gerry Adams, ki je dejanje označil za "napad na mirovni proces", ki bo imel nasprotni učinek od želenega. "Njihov namen je ponovno pripeljati britanske vojake na ulice. Hočejo uničiti nedavni proces in pahniti Irsko nazaj v konflikt," je še dejal Adams in izrazil podporo policiji pri iskanju napadalcev. Sinn Fein si sicer od maja 2007 na Severnem Irskem deli oblast z Robinsonovo Demokratično unionistično stranko (DUP).

Britanski premier Gordon Brown je medtem obljubil, da bo vlada v Londonu storila vse, kar lahko, da odgovorne za napad privede pred sodišče. "Noben morilec ne bo mogel iztiriti mirovnega procesa, ki ima podporo velike večine prebivalcev Severne Irske, in mi bomo okrepili prizadevanja, da bo mirovni proces takšen, ki bo trajal in vzdržal," je dejal Brown in dodal, da je varnost prebivalcev Severne Irske še vedno njihova prednostna naloga. Tudi njegov irski kolega Brian Cowen je zatrdil, da praktično nihče, na katerem koli delu Irske, ne želi ponovno zanetiti konflikta, ki je za sabo pustil 3700 smrtnih žrtev.

Ira je v treh desetletjih nasilja med katoliško in protestantsko skupnostjo med letoma 1970 in 1997 ubila 1775 ljudi. Večji del nasilja se je končal s podpisom velikonočnega mirovnega sporazuma leta 1998, leta 2005 pa je Ira tudi predala svoje orožje in se odpovedala uporabi nasilja za politične cilje.