Do leta 2050 nas bo več kot 9 milijard

Ob letošnjem svetovnem dnevu prebivalstva je pozornost usmerjena k povečevanju zavedanja o potrebi intenzivnega izobraževanja deklic za učinkovitejše reševanje razvojnih vprašanj, ki zadevajo revščino, človekove pravice in enakost med spoloma, je objavil državni statistični urad.

V svetu se danes kažeta dva različna vzorca rasti prebivalstva: majhna rast ali celo upadanje števila prebivalstva v najbogatejših državah in nadaljevanje hitre rasti prebivalstva v najrevnejših državah sveta. 1,2 milijarde ljudi živi namreč v razvitih, 5,5 milijarde ljudi pa v manj razvitih regijah.

Do sredine tega stoletja naj bi se delež ljudi, ki živijo v manj razvitih predelih, povečal z 82 odstotkov na 86 odstotkov, tako da naj bi se prebivalstvo v teh delih sveta od letošnjega leta do leta 2050 številčno povečalo na 7,9 milijarde. V nasprotju s tem pa naj bi se prebivalstvo v bolj razvitih regijah sveta le malo spremenilo, in sicer z 1,23 milijarde na 1,28 milijarde. Celo zmanjšalo bi se na predvidenih 1,15 milijarde, če ne bi bilo migracij v razvite države iz držav v razvoju. Tako migrira povprečno 2,4 milijona ljudi letno.

Prvič v zgodovini je leta 2008 polovica svetovnega prebivalstva živela v urbanih območjih. Če si prebivalstvo sveta predstavljamo kot vas s 100 prebivalci, bi v tej vasi 81 prebivalcev iz manj razvitih držav imelo približno 3600, 19 prebivalcev iz razvitih držav pa 22.000 ameriških dolarjev BDP na prebivalca letno.

Prebivalstvo te vasi bi sestavljalo 61 Azijcev, 12 Evropejcev, 13 Afričanov, devet Južnoameričanov in prebivalcev Karibov ter pet Severnoameričanov. Žensk bi bilo 50 in moških prav tako 50. 48 oseb bi živelo z manj kot dvema ameriškima dolarjema na dan, 20 pa z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan. Šest oseb bi obvladovalo polovico celotnega bogastva vasi, so še navedli na statističnem uradu.

Prebivalcev bo vse več

V državah EU je v letu 2008 umrlo 4,8 milijona ljudi, to je 9,7 umrlega na 1000 prebivalcev. Najvišjo umrljivost je imela Bolgarija (14,2 na 1000 prebivalcev), najnižjo pa Irska (6,1 na 1000 prebivalcev). V Sloveniji je umrlo 9,1 osebe na 1000 prebivalcev.

Po ocenah Eurostata se je v EU v letu 2008 rodilo 5,4 milijona živorojenih otrok, kar je 10,8 na 1000 prebivalcev. Najvišjo stopnjo rodnosti je imela Irska (18,1 na 1000 prebivalcev), najnižjo pa Nemčija (8,3 na 1000 prebivalcev). Slovenija je imela z 10 živorojenimi otroki na 1000 prebivalcev eno od najnižjih stopenj rodnosti med evropskimi državami.

Prebivalstvo držav članic EU se bo v prihodnosti po predvidevanjih močno postaralo. Po napovedih naj bi se do leta 2060 delež oseb v starosti 65 let in več med skupnim prebivalstvom povečal s 17,1 odstotka na 30 odstotkov. To pomeni, da naj bi se število toliko starih prebivalcev od leta 2008 do leta 2060 predvidoma povečalo s 84,6 milijona na 151,5 milijona.

Podobno se naj bi se število ljudi, starih 80 let ali več, od leta 2008 do 2060 po napovedih skoraj potrojilo, in sicer naj bi se z 21,8 milijona povečalo na 61,4 milijona.

V Sloveniji je konec decembra 2008 živelo 2.032.362 prebivalcev, od tega 1.028.417 žensk in 1.003.945 moških. Od konca leta 2007 do konca leta 2008 se je slovensko prebivalstvo povečalo za 22.093 oseb ali za 1,1 odstotka.

Med prebivalstvenimi skupinami se je v tem letu številčno najbolj povečala skupina tujih državljanov, in to za 19.018 oseb ali 36,8 odstotka. Skupina slovenskih državljanov pa se je številčno povečala le za 0,2 odstotka oz. za 3075 oseb. Delež tujih državljanov med prebivalci Slovenije se je v tem času povečal na 3,5 odstotka in je tako bistveno vplival na povečanje celotnega števila prebivalcev v tem letu.