V luči vsesplošne draginje napoved zvišanja cen električne energije ni bila nepričakovana. Vendar – zakaj ravno zdaj? Statistika cen električne energije zadnjih šestih let kaže, da se le-ta ni drastično spreminjala in se je gibala okoli povprečja 0,157 evra na kilovatno uro.
"Do lanske jeseni je trg deloval, elektrike je bilo na tržišču dovolj in ni bilo nobenih težav. Lansko jesen pa so nastopile težave z oskrbo z energijo in takoj, ko so težave, so nekateri trgovci podražili svoje energente ali pa se umaknili s trga in vse to je povzročilo težave z oskrbo in dvig cen," pojasnjuje energetski strokovnjak Matjaž Valenčič.
Elektrika je produkt, ki mora biti prodan, ko je narejen, kar ne daje možnosti ustvarjanja zalog. Ponudniki svojo ceno zaradi sklepanja novih pogodb z dobavitelji zvišujejo. "Bolj kot bomo varčevali, manjši bo pritisk na cene in cenejša bo elektrika. Tu je treba vsakega posameznika opomniti, da naj ne uporablja tistega, česar ne rabi, da varčuje in uporablja energijo smotrno," dodaja Valenčič.
Povprečna štiričlanska družina v enem mesecu porabi približno 500 kilovatnih ur električne energije, kar znaša pri trenutni ceni približno 72 evrov na mesec. Pri najcenejšem ponudniku 65 in pri najdražjem 78 evrov. Z novo vladno regulacijo, ki velja od prvega septembra in bo veljala do konca avgusta prihodnje leto, pa se ta znesek zniža na 59 evrov, s ceno 0,118 evra na kilovatno uro.
"Država je dolžna zagotoviti oskrbo z energijo za gospodinjske potrošnike in da imajo gospodinjstva konkurenčno razpoložljivo energijo na voljo," zatrjuje Valenčič. Slovenija se sicer tako lahko pohvali z elektriko, ki je med najcenejšimi v Evropi, a se to odraža pri manjši zanesljivosti električne oskrbe.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.