'Alpe so pravkar postale še višje'

Po več mesecih stopnjevanja napetosti je 'zavrelo', ko je italijanski podpredsednik vlade Luigi Di Maio na družbenih omrežjih objavil fotografijo z vodjo rumenih jopičev, ki že trinajst tednov zapored vztrajajo na francoskih ulicah. In če so jih sprva tja pognale napovedane višje trošarine na gorivo, so se protesti kmalu sprevrgli v demonstracije proti predsedniku Emmanuelu Macronu, ki je rumene jopiče konec preteklega leta skušal pomiriti z več milijard težkim paketom ukrepov. Ob srečanju, ki je potekalo na obrobju francoske prestolnice pa je di Maio, vodja populističnega italijanskega Gibanja pet zvezd dejal, da je "veter sprememb zavel čez Alpe".

Francija se je na to odzvala tako, da je v četrtek svojega veleposlanika v Rimu poklicala na pogovor v Pariz – kar se je zgodilo prvič po letu 1940. Ob tem je francosko zunanje ministrstvo zapisalo, da so že več mesecev tarča "ponavljajočih se obtožb, neutemeljenih napadov in ekstremnih izjav" s strani italijanske populistične vlade, kakršnih ne pomnijo od konca druge svetovne vojne. Tiskovni predstavnik francoske vlade Benjamin Griveaux je dejal, da srečanje di Maia z rumenimi jopiši krši 'osnove diplomacije', kritičen je bil do italijanskih populističnih voditeljev ter do "nacionalistične gobavosti", ki razšira evropsko enotnost. 

Odpoklic veleposlanika naj bi bil sicer začasen ukrep, a pošilja jasen signal v Rim, naj se ta ne vmešava v francoske notranje zadeve. 

"Naše prijateljstvo s Francijo moramo braniti in ohraniti," pa je na to dejal italijanski predsednik Sergia Mattarella, ki je pozval vlado, naj nemudoma "znova vzpostavi ozračje zaupanja" s Francozi. Hkrati naj bi pozval italijanskega premierja, naj 'obrzda' člane svoje vlade.

Večina analitikov sicer diplomatski spor razume kot posledico notranjih težav, tako v Franciji kot Italiji. Množični večtedenski protesti so oslabili Macrona tudi na zunanjepolitičnem prizorišču. V Italiji pa se je premier Conte znašel v nezavidljivem položaju med levim Gibanjem pet zvezdic in skrajno desno Ligo – slednja, kljub temu, da je na parlamentarnih volitvah osvojila polovico manj glasov kot Gibanje pet zvezdic, sedaj vodi na javnomnenjskih raziskavah.

In če se je di Maio pred desetimi meseci še dogovarjal z Macronovo stranko 'Naprej republika' o morebitni vzpostavitvi skupne skupine v Evropskem parlamentu, sedaj tekmuje s Salvinijem, kdo bo obveljal za večjega kritika mladega francoskega predsednika. 

"Alpe so pravkar postale še višje," je v La Repubblica zapisal Lucio Caracciolo, urednik geopolitičnega pregleda Limes. "Francoski povračilni ukrepi bodo vidni le tistim, ki jih bodo morali videti," dodaja in ob tem namigne na prebežnike na meji med obema državama ter zapleten mirovni proces v Libiji, kjer obe državi želita igrati vlogo glavnega pogajalca, njegove besede povzema France24.  

Besedni dvoboji med Rimom in Parizom se stopnjujejo že več mesecev

Že pred najnovejšim sporom so močno odmevale izjave di Maia, ki je Francijo obtožil, da nikoli ni prenehala s kolonizacijo afriških držav, ter da jih obravnava kot vazalne države, ob tem je uradni Pariz obtožil, da spodbuja migracije.

Besedni napadi pa so zašli tudi na bolj osebno raven. Italijanski notranji minister Salvini je na primer dejal, da upa, da se bo francosko ljudstvo kmalu znebilo "groznega predsednika". Macron je na drugi strani naraščajoči nacionalizem primerjal z gobavostjo ter oznanil, da če ga imajo populistični nacionalisti za svojega sovražnika "imajo prav", njegove besede povzema CNN.

Macron je bil za predsednika Francije izvoljen prav na podlagi boja proti naraščajočemu populizmu v Evropi, v drugem krogu je tako premagal kandidatko skrajno desne Nacionalne fronte Marine le Pen: "Bil je izvoljen kot ščit pred velikim populizmom," je dejal Enrico Letta, nekdanji italijanski premier, in dodal, da populistična oblast v Rimu potrebuje sovražnika, "brez sovražnika ne moreš biti uspešen kot populist, za njih je Macron popolni sovražnik, popolna tarča".

Spor zaradi migrantske krize?

A začetki spora segajo še dlje, in prav nič presenetljivo ni, da izvirajo iz vprašanja priseljevanja oziroma prebežnikov, ki preko Sredozemskega morja bežijo v Evropo – in najpogosteje pristanejo na obalah Italije.

Ko je lansko poletje ladja nevladnih organizacij Aquarius obstala sredi Sredozemskega morja z več sto prebežniki na krovu, Italija pa je zanjo zaprla svoja pristanišča, češ da zavrača tihotapljenje ljudi in ilegalne migracije, se je Aquarius znašla v središču evropske politike. Italija je že dlje časa trdila, da ceno za evropsko migrantsko krizo plačuje ona sama, a pritožbe so v drugih državah članicah naletele na gluha ušesa.

Macron pa je Italijo takrat obtožil cinizma in neodgovornosti, zunanji minister pa je italijansko vlado obtožil, da se je "odločila ne spoštovati svojih mednarodnih obveznosti glede varnosti za ljudi". Italijanski minister za promet Danilo Toninelli se je na to odzval z besedami, da "naj si nihče ne drzne označiti Italije ali njene vlade za nečloveško ali ksenofobno".

Nesoglasja pa so sprožila tudi odziv med gospodarstveniki - Francija je namreč druga največja trgovinska partnerica Italije, takoj za Nemčijo. Italijansko gospodarsko združenje Cofindustria ter francosko Medef so svoje politične voditelje pozvali h "konstruktivnemu dialogu".