'Diplomacija potrebuje več časa'

Romunija, Bolgarija in Grčija so danes pozvale vse vpletene strani, naj dajo diplomaciji več časa, ko gre za reševanje kosovskega konflikta. Zunanji ministri treh držav so se na srečanju v Atenah, po katerem so tudi oblikovali skupno izjavo, pogovarjali približevanju ostalih balkanskih držav EU. Strinjali so se, da je možnost priključitve balkanskih držav EU eden od ključnih dejavnikov pri stabilizaciji regije.

"Diplomaciji moramo dati vse možnosti, da bi bila rešitev kosovskega vprašanja izvedljiva," je dejala grška zunanja ministrica Dora Bakojani, z njo pa sta se strinjala tudi zunanja ministra Bolgarije in Romunije. Ob robu srečanja so se ministri tudi strinjali, da bi razglasitev neodvisnosti Kosova povzročila precedens za težnje po odcepitvi tudi drugod v regiji.

"Nihče noče Srbije postavljati pred dilemo, da izbira med vstopom v EU in vztrajanjem pri neodcepitvi Kosova. To sta dve ločeni vprašanji in vsako povezovanje srbskega pridruževanja EU z napredkom na Kosovu bi bilo napačno in neproduktivno," je dodala Bakojanijeva.

V Grčiji nasprotujejo samostojnosti Kosova, v kolikor bi jo albanska skupnost razglasila enostransko. Bojijo se namreč, da bi tako dejanje spodkopalo krhko stabilnost Balkana. Bolgarija je zamisli o neodvisnosti pokrajine bolj naklonjena, vendar zunanji minister Ivajlo Kalfin ni odkrito izrazil nestrinjanja s svojima kolegoma iz Grčije in Romunije. Strinjal pa se je s trditvijo, da rešitev, ki ne temelji na soglasju, ni dobra.

Dan D se bliža

Kosovo naj bi neodvisnost razglasilo 6. februarja, danes piše srbski tisk, sklicujoč se na dobro obveščene diplomatske kroge v Parizu in Beogradu. Po pisanju časnika naj bi novonastalo državo kot prve priznale ZDA, sledile pa naj bi jim Italija, Francija in Velika Britanija. Nato naj bi se tem državam pridružile še Slovenija kot predsedujoča EU ter Avstrija in Albanija.

Uvod v priznanje Kosova naj bi bilo zasedanje zunanjih ministrov EU, načrtovano za 28. januar. Na njem naj bi uradno potrdili odločitev o napotitvi misije EU na Kosovo, to pa bi pomenilo oživitev načrta Marttija Ahtisaarija o nadzorovani neodvisnosti Kosova.

Srbski premier Vojislav Koštunica pa je danes dejal, da bi morala Srbija prekiniti približevanje EU, dokler ta ne bo spremenila svoje politike glede vprašanja prihodnjega statusa Kosova. Srbski premier meni, da Beograd z EU ne bi smel podpisati sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, če unija ne bo prenehala s prizadevanji za samostojnost Kosova.

Koštunica naj bi z blokado nadaljnjega približevanja EU in zvezi Nato pogojeval tudi podporo srbskemu predsedniku Borisu Tadiću na predsedniških volitvah, ki bodo konec januarja. Če Tadić takšnega stališča ne bo podprl, Koštunica napoveduje bojkot predsedniških volitev, še poročajo beograjski mediji.