'Diktator se je vrnil k bogu'

Nekdanji indonezijski diktator Suharto, ki je Indoneziji z železno roko vladal več kot tri desetletja, je danes okoli 7. ure zjutraj po srednjeevropskem času v starosti 86 let umrl zaradi odpovedi več organov. Preminil je v bolnišnici v indonezijski Džakarti, kamor so ga sprejeli 4. januarja.

Novico o Suhartovi smrti so javnosti sporočili njegova družina in zdravniki. "Oče se je vrnil k Bogu," je v solzah dejala njegova najstarejša hčerka Siti Hariyanti "Tutut" Rukmana in dodala: "Če je imel kakšne napake, vas prosimo, da mu oprostite ... Naj bo odvezan vseh svojih napak." Ob Suhartovi postelji se je danes zbralo vseh njegovih šest otrok.

Suharto je umrl dobre tri tedne po tem, ko je bil 4. januarja sprejet v bolnišnico zaradi težav s srcem, pljuči in ledvicami. Zdravnike sta v minulih tednih sicer presenetili njegova žilavost in vztrajnost, kljub temu da je bil ves čas v kritičnem stanju. Danes ponoči pa mu je nato odpovedalo več organov in so ga morali oživljati.

Usmrtitev pol milijona ljudi

Suharto je bil neusmiljen diktator, katerega vladavino so zasenčili poboji, kršitve človekovih pravic in korupcija v ogromnih razsežnostih. Njegov režim je zaznamovala represija - od usmrtitve vsaj pol milijona komunistov in njihovih privržencev do invazije na Vzhodni Timor in zatrtja separatističnih gibanj v provincah Aceh in Papua.

Čeprav je vodil državo v obdobju velikega gospodarskega napredka in med drugim dosegel, da je lahko Indonezija sama pokrila lastne potrebe po rižu, je milijarde dolarjev končalo v rokah njegovih prijateljev in sorodnikov, saj sta cvetela nepotizem in korupcija.

Suhartova 32 let trajajoča diktatura se je končala s padcem leta 1998, kar je vodilo v reforme in svobodnejše medije, odpravo represivnih zakonov in uvedbo neposrednih predsedniških volitev leta 2005. Mnenja o njegovi vladavini tudi danes ostajajo deljena. "Nismo mogli dobiti slabšega voditelja za Indonezijo, kot je bil Suharto. Toda vendarle ni bil Pol Pot," je tako menila vodja Centra za demokracijo in človekove pravice v Džakarti Asmara Nababan.