Dva meseca po izročitvi s strani ZDA je nekdanji panamski diktator Manuel Noriega stopil pred sodišče v Parizu. 76-letnika obtožnica bremeni pranja denarja od trgovine z mamili prek francoske banke, za to dejanje pa je bil leta 1999 v odsotnosti že obsojen.
Zaslišanje se je začelo z nenavadno zmedo. Ko ga je sodnik povprašal o rojstnem datumu, glede na to, da sta bila na dveh dokumentih dva različna datuma, je Noriega namreč zajecljal in najprej dejal, da je bil rojen 11. februarja 1936, nato pa se je popravil in dejal, da je bilo to leta 1934. Govoril je sicer s pomočjo tolmača.
O nesprejemljivih pogojih v zaporu
Noriego, ki je vladal Panami med letoma 1981 in 1989, so ZDA aprila izročile Franciji na podlagi mednarodne tiralice zaradi obsodbe v odsotnosti. Prek nekdanje banke BCCI naj bi opravil 2,3 milijarde evrov od trgovine z mamili, denar pa naj bi prek svoje žene in posebej za to ustanovljene družbe porabil za nakup treh luksuznih stanovanj v Parizu.
Njegovi odvetniki so danes trdili, da je zapor preveč umazano in preveč zanemarjeno mesto zanj. Poleg tega so predlagali, da bi njegovo izročitev Franciji razveljavili, saj da ga ta država ne obravnava kot vojnega zapornika. V Miamiju je imel Noriega namreč posebne prostore, kjer je lahko tudi nosil svojo vojaško uniformo in insignije.
“Gre za nesprejemljive pogoje,” je dejal njegov odvetnik Yves Leberquier glede zapora v Parizu. Ob tem je prebral poročilo evropskega komisarja za človekove pravice, ki trdi, da je zapor La Sante “na meji človeškega dostojanstva”.
Noriegova celica je dimenzij dva krat tri metre, je še dejal Leberquier. Poleg tega naj bi nekdanji diktator prosil za obisk pri zdravniku že dva meseca, pa do tega še vedno ni prišlo. Imel naj bi namreč težave s hipertenzijo, zaradi kapi pred štirimi leti pa ima tudi paralizirano levo stran.
Izročitev zahteva tudi Panama
Noriega sicer še vedno vztraja, da denar, ki naj bi ga opral, ne izvira iz posla z mamili, ampak gre za bogastvo njegove žene, dediščino njegovega brata in plačil ameriške obveščevalne agencije Cia.
V ZDA je Noriega služil kazen zaradi trgovine z mamili. Ameriške sile so ga prijele leta 1989 med invazijo v Panami, obsojen pa je bil leta 1992, in sicer najprej na 40 let zapora, pozneje pa so kazen znižali na 30 let.
Njegovo izročitev zahteva tudi domača Panama, kjer je obtožen odgovornosti za umore političnih nasprotnikov v času, ko je bil na oblasti.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.