41-letni igralec Leonardo DiCaprio je davi osvojil oskarja za najboljšo moško vlogo. Zaigral je v filmu Povratnik (The Revenant), ki je posnet po resničnih dogodkih osvajanja ameriške divjine. Film govori o skupini lovcev, ki jih na begu pred indijanskim plemenom vodi izkušeni Hugh Glass. Tega v divjini napade medvedka in ga hudo poškoduje, prav tako ga izdajo njegovi prijatelji. Ostane sam v hudem mrazu in snegu, a ga želja po maščevanju ohrani pri življenju.
DiCaprio: Nikar ne jemljimo našega planeta za samoumevnega
Pustimo sedaj zgodbo ob strani in se raje dotaknimo odličnega govora, ki ga je ob prejemu prestižne nagrade imel DiCaprio. V govoru je namreč opozoril na pomembno in zelo resno temo - klimatske spremembe. Dejal je, da ne smemo odlašati, saj gre za otroke naših otrok, da naj planeta ne jemljeno za samoumevnega, kot tudi on za samoumevno ne jemlje te čudovite nagrade.
"Povratnik je film o odnosu med človeštvom in naravo. Leto 2015, ko smo snemali film, je bilo najbolj toplo v zgodovini merjenj temperature. Da smo našli sneg, ki smo ga potrebovali za snemanje prizorov, smo morali na sam jug planeta. Segrevanje ozračja je realno. Dogaja se ta trenutek. To je največja grožnja celotnemu človeštvu, zato moramo sodelovati in nehati odlašati. Podpreti moramo voditelje, ki ne govorijo v imenu velikih korporacij onesnaževalcev, pač v imenu človeštva, v imenu avtohtonih prebivalcev in v imenu vseh nepriviligiranih, ki jih bo segrevanje ozračja najbolj prizadelo. Za otroke naših otrok gre in za vse tiste, katerih glas je bil utišan zaradi politike pohlepa. Nikar ne jemljimo našega planeta za samoumevnega. Tudi jaz današnje noči ne jemljem za samoumevno," je v močnem sporočilu, ki ga je pospremil glasen aplavz zbrane množice, opozoril DiCaprio.
Igralec je že vrsto let velik zagovornik varstva okolja in boja proti klimatskim spremembam. Za širjenje svojih prizadevanja je tokrat izkoristil odlično priložnost, ko so bile vse oči sveta uprte vanj.
Segrevanje ozračja občutil na lastni koži
To, o čemer govori DiCaprio, ni sicer nič novega, je pa očitno DiCaprio globalno segrevanje občutil na lastni koži, saj je moral določene prizore filma snemati celo na skrajnem jugu, kjer so našli dovolj snega. Tako so se za nekaj časa odpravili v najjužnejšo argentinsko provinco Ognjeno zemljo, kjer še vedno živijo avtohtona ljudstva, ki so razdeljena v štiri plemene.
2015 rekordno toplo, nov temperaturni rekord napovedan za letošnje leto
Leto 2015 je bilo po tempretaurah spet krepko nad dolgoletnim povprečjem. Ameriška agencija za atmosfero in oceane (NOAA) je namreč januarja letos sporočila, da temperatura na površju našega planeta še nikdar ni tako hitro rasla, kot je letos. Lansko leto je bilo kar za 0,9 stopinje Celzija toplejše od dolgoletnega povprečja v prejšnjem stoletju, kar pomeni, da Zemlja vse od leta 1880 še ni bila tako topla. Še en podatek, ki bi nas moral skrbeti in ki potrjuje, da smo priča globalnemu segrevanju ozračja: letošnje leto je bilo še za 0,13 stopinje Celzija toplejše od lanskega, kar je rekordna otoplitev.
Še nekaj zaskrbljujočih podatkov, zaradi katerih strokovnjaki opozarjajo, da se bomo "skuhali" hitreje, kot smo mislili. Kar 15 od skupno 16 najtoplejših let v vsej zgodovini merjenja so izmerili v 21. stoletju, prav tako temperatura na našem planetu narašča desetkrat hitreje, kot je naraščala po koncu zadnje ledene dobe.
Okoljski vrh dal okoljski dogovor. Ključno pa je, ali bo ta dal še pravočasne rezultate?
V Parizu je konec novembra in v začetku decembra lani potekal okoljski vrh, na katerem so pogajalci sprejeli zgodovinski podnebni dogovor, ki ga je podprlo 195 držav. Dogovor svet sicer zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje. A mnogi menijo, da je dogovor premalo ambiciozen in zavezujoč.
Že kmalu po sprejetju zgodovinskega dogovora so bili glasni tisti, ki opozarjajo, da bodo tem zavezam zelo težko sledile države v razvoju. Zato so se v dogovoru zavezali, da morajo razvite države zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju tako pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb.
Vsako leto več tisoč žrtev naravnih nesreč
Dogovor govori o omejitvi rasti temperature ozračja na dve stopinji Celzija do konca stoletja, kar je po mnenju mnogih še premalo. Opozarjajo, da bi dvig temperature morali zaustaviti pri 1,5 stopinje Celzija, če se hočemo izogniti naravnim katastrofam, kot so poplave, neurja, dvig morske gladine in rekordne suše ter katastrofalni požari.
Naravne nesreče, povezane z vremenskimi pojavi, so v zadnjih 20 letih postale vse pogostejše. Po izračunih ZN je v naravnih nesrečah umrlo že več kot 600.000 ljudi. Okoli 4,1 milijarde ljudi je bilo poškodovanih. Večina ljudi, ki so jih prizadele naravne nesreče, živi v Indiji in na Kitajskem, saj so to najbolj gosto poseljena območja.
Brez zmanjšanja toplogrednih plinov ne bo šlo
Glavna onesnaževalca sta industrija in kmetijstvo. Kurjenje fosilnih goriv povečuje količino CO2 v ozračju, ki je glavni krivec za globalno segrevanje, hkrati smo pretirano izčrpavali gozdove in s tem zmanjševali naravne zmožnosti okolja, da uravnava količino ogljikovega dioksida v ozračju. Strokovnjaki opozarjajo, da je koncentracija CO2 v atmosferi višja kot kadar koli v zadnjih 800.000 letih, najvišjo raven pa je dosegla maja 2015. Če želimo prekiniti ta trend onesnaževanja, morajo države sprejeti in izvesti konkretne zaveze prav na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov.
DiCaprio opozarja, da industrijska družba z onesnaženje okolja najbolj ogroža manj razvite narode in avtohtone prebivalce. Zato je ključno, da sprejmemo ukrepe tudi o tem, kako se prilagoditi podnebnim spremembam. Celotna družba se bo namreč morala spremeniti in prilagoditi, dejstvo pa je, da segrevanje ozračja ne povzroča vsem enakih težav.
KOMENTARJI (94)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.