Di Maio: Francija nikoli ni prenehala s kolonizacijo Afrike, to pa spodbuja migracije

Francijo in njenega predsednika so močno razjezile besede podpredsednika italijanske vlade in vodje populističnega Gibanja pet zvezd, Luigija di Maia, ki trdi, da Francija izkorišča Afriko in spodbuja migracije.

Di Maio je namreč pozval EU, da uvede sankcije proti uradnemu Parizu zaradi njene izkoriščevalske politike na afriški celini. Dejal je, da Francija "nikoli ni prenehala s kolonizacijo več deset afriških držav", ter jih obravnava kot vazalske države.

"Francija je ena tistih držav, ki s tiskanjem denarja za 14 afriških držav preprečuje njihov gospodarski razvoj, in prispeva k dejstvu, da migranti odhajajo in nato umirajo na morju ali pa pridejo na naše obale," je dejal Di Maio.

S tem je opozoril na skupno valuto frank CFA, ki jo uporabljajo v 14 državah zahodne in osrednje Afrike. Za vrednost valute, ki je s fiksnim tečajem vezana na vrednost evra, jamči francoska centralna banka, zaradi česar je vseh 14 afriških držav zavezanih k temu, da 50 odstotkov svojih denarnih rezerv hrani v Parizu, piše STA. 

Di Maio namreč trdi, da ljudje iz Afrike odhajajo, ker "evropske države, predvsem Francija, nikoli niso prenehale kolonizirati več deset afriških držav". "Če Francija ne bi imela afriških kolonij, saj jih je tako treba imenovati, bi bila šele 15. največje gospodarstvo na svetu. Namesto tega je med prvimi, in to prav zaradi tega, kar dela v Afriki," je dejal.

Zaradi njegovih besed je Pariz na zagovor že poklical italijansko veleposlanico. Zaostrili pa so se že tako ne najboljši odnosi med Rimom in Parizom. V Italiji se je lani po volitvah oblikovala populistična vlada skrajno desne Lige in skrajno levega gibanja Pet zvezdic, v zadnjih mesecih pa so zaostrili protimigrantsko retoriko ter zaprli vrata za ladje dobrodelnih organizacij, ki v Sredozemlju rešujejo prebežnike. Poleg tega sta di Maio in Salvini podprla proteste rumenih jopičev, ki protestirajo proti Macronu.

Macron obljublja reforme, saj ne namerava slediti poti zadnjega francoskega kralja

Francoski predsednik Emmanuel Macron je na predvečer Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu zbranim voditeljem dejal, da ne bo sledil po poti francoskih kraljev, ki so tragično končali na giljotini, ter obljubil gospodarske reforme, kljub, tudi nasilnim, izgredom v Franciji. 

Natanko 226 let po tem, ko je bil na giljotini obglavljen francoski kralj Lukvik XVI., ki se ni znal spopasti z neurejenimi financami, potrošnim zapravljanjem in na drugi strani vse večjo revščino in nezadovoljstvom med francoskim ljudstvom, kar je nazadnje vodilo v krvavo revolucijo, je Macron svoj govor pred nekaterimi vodilnimi gospodarstveniki sveta, začel s sklicevanjem na omenjenega kralja in njegovo ženo Marijo Antoinetto: "Če sta tako končala, je to zato, ker sta obupala nad reformami," je dejal.

Njegova predsedniška pisarna je sicer pred tem napovedala, da bodo tuja podjetja, kot so Procter & Gamble, Cisco in Microport, naznanila naložbe v Franciji v vrednosti več kot 600 milijonov evrov. Macronov govor pa je bil namenjen pomiritvi vlagateljev, ki so zadnje mesece lahko spremljali nasilne proteste rumenih jopičev, ki so zajeli Francijo.

V ponedeljek je tako Macron dejal, da je gibanje rumenih jopičev del večje slike strahu srednjega razreda pred globalizacijo, kar je dalo zagon tudi brexitu ter populističnim strankam v Nemčiji in Italiji. "Rešitev za krizo ni v tem, da zaustavimo vse, kar smo naredili v zadnjih 18 mesecih," njegove besede povzema Reuters. 

Macron je bil za francoskega predsednika izvoljen maja 2017 in slavil zmago proti kandidatki populistične skrajne desnice Marine Le Pen. Zmagal je z obljubo o ustvarjanju delovnih mest, spodbujanjem gospodarske rasti in omilitvijo delovne zakonodaje.