Revolucija dežnikov tudi na uradni proslavi ob kitajskem nacionalnem prazniku

V Hongkongu se je ob državnem prazniku, s katerim na Kitajskem obeležujejo obletnico ustanovitve Ljudske republike Kitajske, zbralo več deset tisoč ljudi, mirni protesti pa so se razširili tudi drugod po mestu, tudi v priljubljeno nakupovalno četrt Tsim Sha Tsui.

Na proslavi tudi dežnik

Slovesnosti ob 65. obletnici zmage komunistov nad nacionalisti in razglasitve Ljudske republike Kitajske leta 1949 so dopoldne začeli s slovesnim dvigom zastave v Hongkongu, ki so ga prenašale televizije.

Prvi mož Hongkonga Leung Chun-ying, čigar odstop med drugim zahtevajo protestniki, je na slovesnosti pozval k sodelovanju s Pekingom kot nujnim za "uresničitev kitajskih sanj" in branil predlog Pekinga glede volitev leta 2017, ki je sprožil proteste.

Na uradni slovesnosti pa se je zgodil incident, ko je okrajni svetnik Hongkonga Paul Zimmerman odprl dežnik. Slednji je namreč simbol protestnikov, njihov upor pa si je že prislužil naziv "revolucija dežnikov". Rumeno barvo so protestniki sprejeli za svojo.

Tudi kitajski predsednik Xi Jinping v izjavi ob državnem prazniku v torek zvečer ni omenjal protestov. Poudaril je le, da se komunistična partija "ne sme nikoli ločiti od naroda" in da se mora soočiti z vsemi težavami.

'Protestniki naj pravno odgovarjajo za svoja dejanja'

Državni mediji se danes osredotočajo na državni praznik, glasilo komunistične partije Renmin Ribao pa je proteste v Hongkongu označilo za "nezakonite", ki "resno motijo družbeni red". Dodalo je, da bi morali protestniki pravno odgovarjati za svoja dejanja.

Revolucija dežnikov

V osrednji poslovni četrti Central in drugod po Hongkongu se medtem danes zbira vse več protestnikov "revolucije dežnikov", kot so jih poimenovali na družbenih omrežjih zaradi nedeljske obrambe pred policijskim solzivcem z dežniki. Danes in v četrtek je zaradi državnega praznika dela prost dan, tako da računajo na rekordno udeležbo na demonstracijah.

Zakaj protestirajo?

Najhujši protesti v Hongkongu po vrnitvi tega mesta Kitajski izpod britanske krone leta 1997 so po večdnevnem bojkotu študentov namreč v petek izbruhnili, ker se je Peking avgusta odločil, da ne bo upošteval obljube, da bodo v Hongkongu lahko leta 2017 svojega voditelja volili na neposrednih volitvah. Prepustil bi jim zgolj izbiro med dvema ali tremi kandidati, ki bi jih ponudil Peking. Po podatkih policije bilo od petka na protestih poškodovanih 70 ljudi.

Cenzura in podpora

Oblasti na Kitajskem pa so že okrepile cenzuro. Mednarodna nevladna organizacija Amnesty International je danes sporočila, da so od eskalacije protestov v nedeljo po državi, med drugim v Pekingu in Chongqingu, prijeli 20 ljudi, okoli 60 so jih pozvali na zaslišanja.

Po navedbah AI so jih prijeli zaradi izražanja podpore protestnikom ali poročanja o protestih. Pozvali so Peking k njihovi izpustitvi. Med aretiranimi je bil tudi aktivist Wang Long, ki so ga prijeli zaradi "povzročanja izgredov", potem ko je na internetu objavljal sporočila o protestih.

Druga nevladna organizacija Branitelji človekovih pravic Kitajske (CHRD) je sporočila, da so v torek priprli 20 ljudi, ki so se v mestu Guangzhou zbrali v znak podpore protestnikom.