Devet kvadratov, hrana in varno bivanje

Kaj to konkretno pomeni, kaj mora država zagotoviti pripornikom in obsojencem? "Kar se tiče prostorskih pogojev, je to devet kvadratnih metrov prostora v samski sobi oziroma sedem kvadratnih metrov v skupinski sobi, prehrano in varno bivanje. To so te osnovne komponente, ki smo jih dolžni zaprtim zagotoviti kot država in kot sistem," je opisal Bojan Majcen.

Že dolgo je znano, da marsikje to ni več izvedljivo, zlasti če imamo v mislih kvadratne metre. Naši zapori namreč pokajo po šivih z ljubljansko Povšetovo na čelu. Oči in vsa upanja so zato uprta v gradbišče ljubljanskih Dobrunj, ki se razteza na skoraj petih hektarih površine. Stroji so začeli brneti pred slabim letom dni. Da je tempo hiter, opazijo vsi, ki se dnevno vozijo mimo v službe v center Ljubljane. Tudi mi smo se odpravili na gradbišče in to dan za tem, ko se je razvedelo, da bodo avgustovske poplave zahtevale svoj davek tudi v proračunu ministrstva za pravosodje. 

"Ja, proračun ministrstva za pravosodje je, če lahko tako rečem, utrpel res velik rez oziroma zmanjšanje našega proračuna je več kot 20 odstotkov glede na proračun, predviden za naslednje leto in leto 2025. Seveda smo tudi na ministrstvu za pravosodje solidarni in se zavedamo, da je sedaj oblikovanje proračuna potekalo v precej drugačnih razmerah," je povedala ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan. 

Znotraj posameznih programskih sklopov so, kot je nadaljevala, prerazporedili sredstva, kolikor so lahko, a največji rezi bodo v same investicije. "Vodimo eno največjih, če ne največjo investicijo ta hip v državi, to je izgradnja zapora na Dobrunjah. Tam dela potekajo po terminskem, časovnem in finančnem planu ta trenutek in si želimo, da tako tudi ostane," pojasnjuje ministrica, ob tem pa pove, da bo po opravljenem rezu v proračun v ta namen v prihodnjih dveh letih umanjkalo kar 30 milijonov evrov, kar je skoraj polovica celotne investicije. Izgradnja zapora, v katerem bo prostora za 388 zaprtih oseb (pripornikov in obsojencev), je namreč ocenjena na 73 milijonov evrov, še dodatnih 4,9 milijona evrov pa bi stal sistem za varovanje zapora. 

Še dlje v prihodnost pa se zdaj odmika reševanje tudi prostorske problematike edinega ženskega zapora v državi na Igu pri Ljubljani. "Za projekt 'Reševanje prostorske problematike ZPKZ Ig' je bilo sicer že pridobljeno gradbeno dovoljenje, a zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev že od lani začetek gradnje zamikamo. Ocenjena vrednost investicije iz junija 2021 je znašala 42,9 milijona evrov," so sporočili z ministrstva za pravosodje.

Če in kolikšna bo zamuda izgradnje novega moškega zapora, zdaj še ni znano. Ob tem je pomembno, da nov zapor ne bi bil pridobitev le za zaprte osebe, ki bi tu imele luksuz bivati v samskih in dvoposteljnih sobah, kakor zaklon določa, ter da bodo imeli tudi več športnih površin, tudi balinišče, vrtičke, več prostora za obravnave odvisnosti, nasilja, skratka več resocializacijskih programov, temveč bi veliko boljše pogoje dela imeli tudi zaposleni, v prvi vrsti pravosodni policisti, ki postajajo vse bolj pereč problem v državi. (Pre)slabo plačano delo v slabih pogojih dela sta glavna vzroka za odtekanje kadra, za dolgotrajne bolniške odsotnosti in za majhno zanimanje mladih generacij za ta poklic. "Zapori delujejo optimalno, ko so zapolnjeni na 80 odstotkov kapacitet, danes delujemo v povprečju na skoraj 120 odstotkih kapacitet," pojasnjuje Švarc Pipanova.