Na vzhodu Ukrajine so pripadniki ukrajinske vojske zajeli deset ruskih padalcev. Kijev je objavil tudi videoposnetke ujetnikov, neimenovani viri iz ruskega obrambnega ministrstva pa je zanikal, da bi bili ti vojaki tja poslani, temveč je dejal, da so se tam znašli povsem po nesreči. Eden izmed njih je v posnetku dejal: "To ni naša vojna".
Ruski časopis RIA Novosti navaja omenjeni neimenovani vir, ki pravi, da so vojaki res sodelovali v patrulji na območju ob rusko-ukrajinski meji, mejo pa naj bi na neoznačenem delu prečkali po nesreči. "Kot vemo, ukrajinskim vojakom niso nudili nobenega odpora," je dejal vir.
Dodal je, da je v več različnih primerih na rusko stran meje prestopilo že okoli 500 ukrajinskih vojakov. "Mi temu nismo namenjali veliko publicitete. Tiste, ki so se želeli vrniti v Ukrajino smo pačl vrnili na varna območja," je še pojasnil vir.
Ukrajinske varnostne oblasti so sporočile, da so ruske padalce zajeli pri vasi Dzerkalne, ki leži okoli 50 kilometrov jugovzhodno od Donecka, ki je v rokah proruskih upornikov in okoli 25 kilometrov od ruske meje.
Ukrajinska televizija, ki je intervjuvala ujete vojake, je citirala enega izmed njih. "Nehajte pošiljati naše fante. Zakaj? To ni naša vojna. Če nas ne bi bilo tukaj, se ne bi nič od tega zgodilo," naj bi dejal ruski vojak.
Drugi vojak, ki je bil imenovan kot Ivan Milčakov pa je povedal, da je nastanjen v ruskem mestu Kostroma. "Nisem videl, kje smo prestopili mejo. Rekli so nam le, da gremo na 70-kilometrski pohod, ki naj bi trajal tri dni," je dejal in dodal: "Tu je vse drugače, ni tako, kot to prikazujejo na televiziji. Prišli smo kot vaba za naboje".
Rusija sicer vseskozi odločno zavrača obtožbe Ukrajine in Zahoda, da podpira proruske upornike v Ukrajini.
Putin in Porošenko skupaj v Minsku
Ruski predsednik Vladimir Putin in ukrajinski predsednik Petro Porošenko sta se danes srečala v Minsku. Srečanje sta začela z močnim stiskom rok. Na srečanju je sodelovala tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton.
Porošenko je ob začetku srečanja izjavil, da je od teh pogovorov odvisna prihodnost Evrope in sveta. "Na tem srečanju v Minsku se odloča o usodi sveta in Evrope. Tako to vidim jaz," je bil dramatičen ukrajinski predsednik.
Putin je pristavil, da se krize ne rešuje s silo, temveč zgolj z dialogom. Po njegovih besedah mora vlada v Kijevu vzpostaviti dialog s predstavniki regij na vzhodu države, kjer večino predstavlja rusko govoreče prebivalstvo.
Opozoril je tudi, da bi Rusija utrpela za okoli 2,1 milijarde evrov škode, če bi Ukrajina ratificirala pridružitveni sporazum z EU. Kot je napovedal, bo Moskva v tem primeru odgovorila s trgovinskimi ukrepi.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU pa je dejala, da je njen mandat na pogovorih v Minsku zagotoviti ozemeljsko celovitost Ukrajine. Poudarila je, da želi podpreti ukrajinski narod pri iskanju miru in varnosti, zagotoviti ozemeljsko celovitost Ukrajine, vzdržno prihodnost in dobre odnose s sosedi.
Gostitelj srečanja, beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je obe strani pozval, naj se odrečeta političnim ambicijam in ne iščeta političnih koristi.
Odločila sta se, da nadaljujeta pogovore
Putin in Porošenko sta se po večstranskih pogovorih skupaj z Ashtonovo sešla še na štiri oči. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, sta se oba predsednika po večerji odločila, da nadaljujeta s pogovori. Povedal je, da imata na mizi "zelo veliko tematik". Po pričakovanjih naj bi govorila predvsem o umiritvi razmer na vzhodu Ukrajine in koncu spopadov med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti, ki jih po obtožbah Kijeva Rusija aktivno podpira tudi z orožjem.
KOMENTARJI (193)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.