V Srbiji se danes spominjajo obletnice atentata na prvega demokratično izvoljenega predsednika vlade Zorana Đinđića. Najprej so se ga spomnili njegova družina in ministri v njegovi vladi, sledili pa so sedanji premier Ivica Dačić in ministri.
Venec je na Đinđćev grob v aleji zaslužnih državljanov na Novem pokopališču v srbskem glavnem mestu najprej položila Đinđićeva mama, v imenu Đinđićeve vlade pa nekdanji ministri Aleksandar Vlahović, Gordana Matković, Slobodan Milosavljević in Dragoslav Šumarac.
Vence in cvetje so položili tudi številni člani Đinđićeve Demokratske stranke (DS) in državljani Srbije.
Dačić in ministri so venec položili pred spominsko ploščo na dvorišču sedeža srbske vlade. Pred vhodom v sedež srbske vlade so pred desetimi leti ubili takratnega premierja Đinđića.
Sprehod za Zoranom
Okoli opoldneva se je v Beogradu začel tradicionalni "sprehod za Zoranom", ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Sprehod je pripravil DS, z njim pa naj bi Srbija na simboličen način pokazala, da Đinđićeva vizija živi še naprej.
Liberalno demokratska stranka (LDP) pa je danes v srbski parlament vložila predlog resolucije, s katero naj bi ugotovili vse okoliščine atentata pred desetimi leti. V resoluciji je med drugim zapisano, da pri ugotavljanju resnice in političnega ozadja Đinđićevega umora ne smejo obstajati posamezniki in skupine, ki bi bili nad zakonom in pravico.
Na obletnico atentata se je odzval tudi evropski poslanec in poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo Jelko Kacin (ALDE/LDS), ki je poudaril, da je "Srbija počasi, a vztrajno na poti v prihodnost, ki jo je začel graditi Zoran Đinđić", atentat nanj pa je "pomenil brutalno prekinitev demokratizacije Srbije po padcu Miloševića".
"Vendar pa njegova žrtev ni bila zaman: danes vidimo, da je njegov vpliv na zgodovino Srbije mnogo večji, kot smo si lahko še včeraj zamišljali. V Srbiji zdaj obstaja trden konsenz o nujnosti evropskih integracij, pragmatizem je postal sestavni del političnega življenja in stranke dobesedno tekmujejo, katera bolj spoštuje in nadaljuje Đinđićevo politično nasledstvo. Po njegovi smrti so njegove ideje preobrazile Srbijo. Etika odgovornosti počasi izpodriva etiko principov, kot je nekoč dejal Đinđić. To je njegova največja politična zmaga, iz katere se lahko učijo številni politiki današnje vladajoče koalicije in opozicije," je zapisal Kacin.
"Atentat in smrt Đinđića tistega marčevskega jutra sta pomenila tudi konec nekega obdobja, ko je bila regija ena od ključnih točk vseh relevantnih razprav mednarodne politike. Ni bilo več samoumevno, da bosta Hrvaška in Srbija sočasno postali polnopravni članici EU," pa je ob obletnici atentata ocenil mednarodni svetovalec za področje jugovzhodne Evrope in zahodnega Balkana Borut Šuklje.
12. marca 2003 je bil takratni srbski premier Đinđić hudo ranjen v trebuh in hrbet v streljanju pred sedežem srbske vlade v Beogradu. Odpeljali so ga v eno od beograjskih bolnišnic, kjer so ga operirali, a je zaradi poškodb umrl.
Srbijo je sicer s prihodom Đinđića na oblast zajela reformna mrzlica, a po dobrih dveh letih na položaju je združba politikov in mafije nanj izvedla atentat.
Za sodelovanje v atentatu so leta 2007 na dolgoletne kazni obsodili 12 ljudi, med katerimi so trije še na begu. Nekdanji namestnik enote za posebne operacije, t. i. rdečih baretk, Zvezdan Jovanović je pozneje prevzel odgovornost za umor. To je po lastnih navedbah storil po nalogu nekdanjega poveljnika enote Milorada Lukovića Legije, ki naj bi mu dejal, da namerava Đinđić haaškemu sodišču izročiti pripadnike rdečih baretk.
Na dan atentata so v Srbiji razglasili izredne razmere in sprožili operacijo Sablja, v okviru katere se je policija lotila do takrat najobsežnejšega lova na pripadnike organiziranega kriminala.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.