Pokol na srednji šoli Columbine je 20. aprila 1999 pretresel ZDA. 18-letni Eric Harris in 17-letni Dylan Klebold sta svoj napad temeljito načrtovala in ga pripravljala več časa. Do šole sta prišla zjutraj ob 11.10 po krajevnem času in kilometer stran od šole nastavila dve bombi, ki sta na kraj eksplozije privabili gasilce. Nato sta nastavila še dve bombi pri jedilnici v upanju, da ju bo razneslo, potem pa bosta lahko bežeče sošolce in učitelje postrelila zunaj. Bomb ni razneslo in mlada morilca, oblečena v dolge črne plašče, sta se oborožena s pištolami, puškami in bombami odpravila skozi vrata ter začela morilski pohod.
Pobila sta 12 sošolcev, učitelja telovadbe in ranila 24 ljudi. Mlada morilca sta po izpovedih preživelih pobijala hladnokrvno in neustrašno, pri tem pa sta se iz žrtev tudi norčevala. Njuno pobijanje je bilo brez kakšnega posebnega vzorca, čeprav sta merila predvsem na člane športnih ekip, ki naj bi ju v preteklosti pretepali in nadlegovali.
Le 10 minut po začetku streljanja se je poskušal vmešati šerifov pomočnik, ki pa je hitro ostal brez nabojev in je moral počakati na okrepitve. Policisti so obkrožili šolo in se obstreljevali z obema, vmes pa so se šolarji reševali na prosto. Morilca sta med streljanjem metala tudi doma narejene bombe, med katerimi jih veliko na srečo ni razneslo. Največ ljudi sta pobila in ranila v jedilnici in knjižnici. Ko sta se naveličala pobijanja, je Klebold dejal, da mu je že dolgčas in predlagal, da bi začela raje uporabljati nože. Pobijanje sta končala pol ure po tem, ko sta ga začela. Na koncu sta oba storila samomor. Harris si je pognal kroglo v usta, Klebold pa v glavo.
Morilca sta umrla, z njima pa tudi odgovor na vprašanje, zakaj sta to storila. Dogodek je v ZDA sprožil številne razprave o razširjenosti orožja v ZDA, najstniški kulturi z nasilnimi videoigrami in filmi, vzdušju na srednjih šolah, kjer je predvsem športnikom dovoljeno nadlegovanje šibkejših, pa tudi o farmacevtski industriji, ki mladino zalaga z različnimi pomirjevali in poživili. Toda do enotnega odgovora na vprašanje, zakaj je prišlo do pokola, in to na obletnico rojstva nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja, niso dobili. Debata je kmalu zamrla, ameriškemu kongresu pa ni uspelo sprejeti zakona, ki bi posegel v pravico do posedovanja orožja. Orožarski lobi je bil premočan in je še danes.
Zgodovina strelskih pohodov
Tajna služba ZDA je leta 2002 izdelala študijo šolskih pokolov, med katerimi Columbine niti ni bil največji v zgodovini ZDA.
Do prvega množičnega pokola je prišlo leta 1927 na osnovni šoli v kraju Bath v državi Michigan. Izvršil ga je član odbora šole Andrew Kehoe, ki je bil jezen zaradi povišanja davkov in je s tremi bombami pobil 45 ljudi, ranil pa 58, največ otrok od drugega do šestega razreda. Bomba je raznesla tudi njega.
Avgusta leta 1966 je Charles Joseph Whitman z vrha opazovalnega stolpa univerze Teksas v Austinu s puško pobil 14 in ranil 32 ljudi. Pred tem je doma ubil ženo in mamo. Ustavila sta ga policista, ki sta ga ustrelila in ubila.
Še hujši univerzitetni pokol pa je aprila leta 2007 izvedel Seung Hui Cho, ki je na univerzi Virginia Tech v Blacksburgu pobil 32 ljudi, preden je naredil samomor.
Poročilo tajne službe opozarja, da številni varnostni ukrepi na ameriških šolah, sprejeti po pokolu na šoli Columbine, niso preveč učinkoviti. Koristneje bi bilo opazovati vedenje problematičnih šolarjev, saj se napadi pripravljajo dlje časa, poleg tega pa običajno kdo vnaprej ve za priprave. Harris, ki naj bi bil pravi psihopat, je že leta 1997 grozil s smrtjo po internetu, skupaj s Kleboldom pa sta bila leta 1998 aretirana zaradi tatvine. Oba sta šla na poboljševalne tečaje, Harris pa tudi na preglede k psihologu.
Pri vsem tem je morda najbolj žalostno, da njun morilski pohod ne vzbuja le zgražanja in obsojanja, ampak tudi željo po posnemanju. Konec marca so tako v Veliki Britaniji aretirali 16- in 17-letnega fanta, ki sta želela natanko na deseto obletnico pokola na šoli Columbine uprizoriti podoben pokol v okolici Manchestra.
KOMENTARJI (104)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.