Ponovna Busheva zmaga v kongresu
Oba domova ameriškega kongresa sta potrdila svoja predloga zakonov o dodatnih proračunskih sredstvih za operacije v Iraku in Afganistanu v višini okoli 87 milijard dolarjev. Najprej je prošnjo administracije uslišal predstavniški dom s 303 glasovi za in 125 proti, nato pa še senat s 87 glasovi za in 12 proti. Novo zmago predsednika Georgea Busha je zagrenil le senatni amandma, ki je predlagal, da se polovica od skoraj 20 milijard dolarjev za obnovo Iraka izplača v obliki posojil, čemur je administracija ostro nasprotovala zaradi prevelike obremenitve že tako prezadolženega Iraka, to pa v skeptični mednarodni javnosti utrjuje mnenje, da so šli Američani v Irak zaradi nafte.
Demokrati so sicer nekoliko raztegovali debato in opozarjali na visoke stroške Busheve zunanje politike, a glavni razlog za njihovo soglasje je bil, da je 66 milijard namenjenih za vzdrževanje ameriške vojaške navzočnosti v Iraku in Afganistanu oziroma temu, čemur v ZDA pravijo "podpora našim možem in ženam v uniformi". Republikanci so od samega začetka dali jasno vedeti, da bo vsak, ki si bo drznil glasovati proti namenitvi denarja, označen za narodnega izdajalca.
Pomoč tudi iz Južne Koreje
Južnokorejska vlada je sklenila, da bo v Irak poslala dodaten kontingent vojakov, vključno z bojno enoto. Poleg tega bo v prihodnjih štirih letih namenila za 200 milijonov dolarjev za pomoči. Generalni sekretar ZN Kofi Anan je v zvezi z Irakom sicer sinoči dejal, da razmere še vedno niso dovolj stabilne, da bi se organizacija ZN vrnila v to državo.
Evropska komisija bo pomagala Afganistanu
Evropska komisija je sprejela paket človekoljubne pomoči Afganistanu v višini 11,53 milijona evrov, s katerim bo prek Evropskega urada za človekoljubno pomoč (ECHO) prebivalcem pomagala pri pripravah na ostre zimske pogoje in pri blažitvi posledic še vedno trajajoče suše.
Severnemu in osrednjemu delu države bo namenjenih 5,57 milijona evrov pomoči, od katerih bo večina sredstev porabljenih za ukrepe za lajšanje težav prebivalcev ob bližajoči se zimi. EU bo financirala proizvodnjo odej in otroških oblačil, ureditev zatočišč, osnovno zdravstveno pomoč in psihosocialno pomoč zapuščenim otrokom.
Poleg tega bo financirala tudi projekte izboljšanja vodne in zdravstvene infrastrukture, to je za kopanje vodnjakov, postavitev črpalk in skladiščenje vode. Poskrbela bo tudi za razdelitev semen in zelenjave ter spodbujanje perutninarstva, 1,76 milijona evrov pa bo namenjenih beguncem, razseljenim osebam znotraj države in ljudem, ki so se vrnili na svoje domove. Poskrbeli bodo za zatočišča in zaščito prebivalcev begunskih taborišč, posebej žensk.
Nemški bojkot donatorske konference v Madridu
Nemčija ima kljub nedavnemu sprejetju nove resolucije Združenih narodov o Iraku težave s sodelovanjem pri reševanju iraške krize. Nemška vlada naj bi celo bojkotirala mednarodno donatorsko konferenco za Irak, ki bo 23. in 24. oktobra v Madridu. Takšna odločitev naj bi bila naslednji korak po objavi nemške vlade, da Nemčija ne bo aktivno sodelovala pri obnovi Iraka. Nemški zunanji minister Joschka Fischer naj bi bil po poročanjih do konference neopredeljen, medtem ko naj bi ministrica za zunanjo pomoč Heidemarie Wieczorek-Zeul že izjavila, da se konference ne bo udeležila in bo v Madrid poslala le uradnika z ministrstva.
Od nemškega parlamenta se sicer pričakuje, da bo naslednji teden izglasoval predlog, po katerem bo v relativno miren afganistanski predel Kunduz poslal nekaj sto vojakov
Pomisleki tudi v turškem vrhu
Turčijo prevevajo drugačni pomisleki kot Nemčijo. Parlament je odobril odločitev vlade o napotitvi turških vojakov v Irak, da bi pripomogli k stabilizaciji območja, obenem pa želijo rešiti tudi težave s separatističnimi kurdskimi uporniki, združenimi v Delavsko stranko Kurdistana (PKK), nedavno preimenovano v KADEK. Turčija želi pred namestitvijo vojaškega kontingenta v Iraku z ZDA urediti težave s kurdskimi uporniki, ki so iz Turčije prebegnili na sever Iraka.
"PKK je teroristična organizacija, kamor jo prištevajo tudi ZDA, ki trdijo, da se borijo proti svetovnemu terorizmu, torej tudi proti PKK," je poudaril vrhovni poveljnik turške vojske general Hilmi Ozkok in dodal, da je to je zadeva, ki jo želijo rešiti z ZDA. Turška vojska po njegovem mnenju v Irak ne odhaja zaradi ZDA, pač pa "iz veliko drugih razlogov".
Kanada poziva države naj pomagajo pri ohranjanju miru v Afganistanu
Kanadski premier Jean Chretien je pozval države po svetu naj v Afganistan pošljejo svoje vojaške enote, s katerimi bi pomagali Natu ohranjati mir. Povedal je, da Kanada ni sposobna poslati niti enega vojaka več, saj je v Afganistan poslala že okoli 1900 vojakov in tako predstavlja največji del mednarodnih varnostnih sil za Afganistan (ISAF).
Na enodnevnem obisku v Kabulu se je Chretien pogovarjal tudi s predsednikom Hamidom Karzajem. Povedal je, da bodo kanadske vojaške sile še naprej skrbele za mir v afganistanski prestolnici, izven prestolnice pa jih Chretien ne misli pošiljati toliko časa, dokler ne bo prišla vojaška pomoč še iz ostalih držav.
Če bo prišlo več enot, se ne bomo upirali porazdelitvi naših enot po celotni državi, dokler pa se to ne bo zgodilo, ne bomo zanemarjali Kabula," je bil odločen kanadski premier.
Afganistanska vlada, Združeni narodi in ostale prisotne organizacije menijo, da je širitev ISAF-a izven prestolnice nujno potrebna ta obnovitev Afganistana po dveh desetletij vojn.
