Na tokratnem srečanju naj bi sprejeli program, ki predvideva odpis 40 milijard dolga mednarodnim finančnim ustanovam (IMF, Svetovni banki in Afriški banki za razvoj) 18 najrevnejšim, večinom afriškim državam.
Žarek upanja za revneSkupina G-7 obljublja financiranje vrha G-8 v Gleneaglesu, kjer so se dogovorili o črtanju dolgov revnim državam. Zunanji ministri in guvernerji centralnih bank sedmerice najbogatejših držav iz skupine G-7 (ZDA, Japonska, Nemčija, Velika Britanija, Francija, Kanada in Italija) so po petkovem sestanku ob robu rednih jesenskih letnih srečanj Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke izdali izjavo z obljubo, da bodo zagotovili popolno financiranje vrha G-8 v Gleneaglesu, kjer so se skupaj z Rusijo dogovorili o črtanju 40 milijard dolarjev dolgov 18 revnim državam.
Nevladni aktivisti so zadnje dni opozarjali, da obljuba iz Gleneaglesa na Škotskem morda ne bo uresničena, ker je napovedani odpis dolgov mednarodnim finančnim ustanovam, predvsem Svetovni banki, naletel na odpor uslužbencev banke in nekaterih evropskih držav, ki so hotele jasno zagotovilo, da bodo države G-8 zagotovile financiranje obljube. Svetovna banka bo namreč ostala brez velikega deleža sredstev, ki jih potrebuje za obstoj in nadaljnje delo pri kreditiranju razvojnih projektov v revnih državah.
Predsednik Svetovne banke Paul Wolfowitz je še v četrtek dejal, da napredujejo, vendar pa ne bo enostavno. Izjava G-7 pravi, da države ostajajo zavezane polnemu financiranju obljube "na temelju poštenih deležev in v skladu z našimi posameznimi proračunskimi in parlamentarnimi sistemi". Po sprejetju te izjave so finančni ministri G-8 nemudoma poslali pismo Wolfowitzu, da bodo stroški za banko pokriti in da bodo sredstva takoj na voljo. Dogovor, na katerega upajo revne države, sedaj ne bi smel propasti.
Treba se je posvetiti rafinerijskim zmogljivostim
Sicer pa so ministri in guvernerji G-7 razpravljali o svetovnem gospodarstvu in ugotovili, da bo še naprej raslo, čeprav ne brez groženj tej rasti, med kar so prišteli visoke cene energije, nastajajoči protekcionizem in neravnotežja. Pohvalili so Mednarodno agencijo za energijo (IEA) in članice OPEC za odločitev o povečanju nafte na trgu, vendar pa pozvali k dodatnim ukrepom, kot so večja vlaganja v izkoriščanje, proizvodnjo, infrastrukturo in rafinerijske zmogljivosti.
Proizvajalke nafte morajo zagotoviti ugodno okolje za investicije, preglednost poslovnih praks in stabilne regulativne okvirje ter preglednost informacij za zmanjšanje vloge špekulantov. Spomnili so se celo potrebe po iskanju novih obnovljivih virov energije, kar so sicer opredelili kot dolgoročno rešitev, in pozvali Svetovno banko, naj v nerazvitih državah podpira projekte v tej smeri. Člani G-7 so izrazili nasprotovanje netržnim prijemom za omejevanje cen nafte.
Za boljše svetovno gospodarstvo
Ministri in guvernerji G-7 so izrekli pohvalo Kitajski, ki je julija prenehala vezati svojo valuto juan na ameriški dolar in ga je vezala na košarico tujih valut. Velikega vpliva na rast vrednosti juana odločitev sicer ni imela in Američani, ki imajo ogromen primanjkljaj v trgovini s Kitajsko, še zdaleč niso zadovoljni, vendar pa je bila izjava omejena na pozitivne vidike. G-7 meni, da bo Kitajski ukrep izboljšal delovanje in stabilnost svetovnega gospodarstva.
Pri neravnotežjih so pozvali k nadaljnjemu zmanjševanju ameriškega proračunskega primanjkljaja, kar bo sicer kratkoročno zelo težko zaradi vojne v Iraku in dveh velikih orkanov. Obenem so Evropo in Japonsko pozvali k nadaljevanju strukturnih reform. Člani G-7 so malce ironično sami sebe pozvali, naj zmanjšajo trgovinske ovire za dostop revnih držav na njihove trge in zmanjšanje subvencij. Na koncu pa so pozvali k nadaljevanju boja proti terorizmu, predvsem boju proti terorističnim financam.
