Polno sodelovanje s haaškim sodiščem je EU izpostavila kot pomembno za približevanje Hrvaške Evropski uniji. Diplomatski protest so hrvaškemu premieru Ivici Račanu na srečanju izročili veleposlaniki evropske trojke - vodja delegacije Evropske komisije na Hrvaškem Jacques Wunenburger, grški veleposlanik Dimitris Viduris ter namestnik italijanskega veleposlanika Giovanni Davoli. Kot je še sporočila hrvaška vlada na svoji spletni strani, se je sestanka udeležil tudi zunanji minister Tonino Picula.
EU zaskrbljena zaradi primera Bobetko
Evropska unija z veliko zaskrbljenostjo spremlja razprave, ki se vodijo na Hrvaškem glede primera Bobetka, so poudarili evropski diplomati. Polno sodelovanje s haaškim sodiščem so izpostavili kot pomembno obvezo vseh držav regije, ne glede na domačo zakonodajo, ki bo v veliki meri vplivalo na približevanje Hrvaške EU. Hrvaški radio, ki je navedel neuradne diplomatske vire, pa je poročal, da EU razmišlja celo o začasni zamrznitvi sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju, ki ga je sklenila s Hrvaško. Predstavniki EU so na srečanju izrazili odločnost mednarodne skupnosti, da se sodi vsem obtoženim za vojne zločine, poudarili pa so tudi, da EU vzpodbuja hrvaško vlado k polnemu sodelovanju in k temu, da da tudi v prihodnje spoštuje mednarodno prevzete obveznosti tudi v primeru upokojenega hrvaškega generala Bobetka.
Zunanji ministri EU so na zasedanju v Bruslju 30. septembra že pozvali Hrvaško k polnemu sodelovanju s haaškim sodiščem, še posebej v primeru Bobetka. Že takrat so poudarili, da je sodelovanje s sodiščem dolžnost vseh držav v regiji, ne glede na nacionalno zakonodajo, in nesodelovanje s sodiščem lahko ogrozi nadaljnje približevanje države uniji.
Račan ponovil hrvaška stališča
Premier Račan je na srečanju s predstavniki evropske trojke ponovil že znana stališča vlade glede sodelovanja s haaškim sodiščem. Ponovil je, da vlada ne bo pripeljala Hrvaške v spor s haaškim sodiščem in mednarodno skupnostjo, s čimer bi tvegala sankcije in mednarodno izolacijo Hrvaške ter ogrozila doseženi napredek. Ob tem je izrazil razumevanje za zaskrbljenost in opozorila EU in mednarodne skupnosti, poudaril pa, da Hrvaška tudi glede tega vprašanja od svojih prijateljev pričakuje razumevanje in podporo, je sporočila hrvaška vlada.
Picula je sicer danes v Zagrebu gostil srečanje, na katerem je veleposlanike držav, ki niso članice EU, in držav, ki sodijo pod jurisdikcijo haaškega sodišča, seznanil z dejavnostmi hrvaške vlade glede primera Bobetko. Kot je navedeno na spletni strani hrvaškega zunanjega ministrstva, je na srečanju poudaril, da Hrvaška sodelovanje s haaškim sodiščem nadaljuje, da ni prišlo do preobrata v njeni zunanji politiki ter da postopki vlade ne bi smeli ogroziti dinamike približevanja Hrvaške EU in NATO.
Hrvaška vlada je obtožnico haaškega sodišča in nalog za aretacijo Bobetka prejela 23. septembra. V četrtek je poslala obtožnico v ustavno presojo hrvaškemu ustavnemu sodišču, potem ko je pred tem haaškemu sodišču glede obtožnice poslala že dve zahtevi. Po slednjih je haaško sodišče le ponovilo zahtevo, da Zagreb sodeluje z njim.
Vlada čaka presojo ustavnega sodišča
Ustavnemu sodišču je vlada predlagala presojo posameznih ustavnopravnih vidikov osvobodilnih akcij domovinske vojne in z njimi povezanih pristojnosti in dolžnosti hrvaških oboroženih sil. Po sklepu sabora naj bi ustavno sodišče svoje mnenje podalo po hitrem postopku. Tednik Nacional, sklicujoč se na vir blizu ustavnemu sodišču, pa je že poročal, da je sodišče napovedalo, da bo v primeru zahteve po ustavni presoji haaške obtožnice proti Bobetku odgovorilo, da za odločanje o tem ni pristojno.
Bobetko, nekdanji načelnik generalštaba hrvaške vojske, je po poveljniški in osebni odgovornosti obtožen zločinov proti človečnosti in kršitev vojnega prava v hrvaški vojaški operaciji Medački džep med vojno na Hrvaškem leta 1993. Obtožen je izgona prebivalcev, umorov ter ropanja in uničevanja lastnine. Obtožnica navaja, da je imel glavno vlogo pri pripravi, načrtovanju, odobritvi, poveljevanju in izvršitvi te operacije. Haaški tožilci trdijo, da je vedel za storjene zločine, saj so ga o njih obvestili njegovi podrejeni in predstavniki mednarodne skupnosti, kljub temu pa ni storil nič, da bi takšna dejanja preprečil ali kaznoval storilce. V obtožnici je tudi zapisano, da je bilo med operacijo Medački žep ubitih najmanj 100 Srbov, vključno z 29 srbskimi civilisti, mnogo pa jih je bilo težko ranjenih.
