Delić, sedaj 56-letni upokojeni general, je obtožen vojnih zločinov v osrednji BiH med letoma 1993 in 1995. V obtožnico proti Deliću, ki jo je haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije objavilo prejšnji teden, naj bi bili vključeni tudi zločini zloglasne enote mudžahidov, ki so jo sestavljali tuji islamski borci. Ta enota je bila del 3. korpusa bosanske vojske, ki je bil pod Delićevim poveljstvom.
Delić je bil tesen sodelavec pokojnega predsednika BiH Alije Izetbegovića, v zadnjem času pa je bil svetovalec za vojaška vprašanja bošnjaškega člana predsedstva BiH Sulejmana Tihića. Delić je načelnik vojske bosanskih muslimanov postal junija 1993, nato pa je oktobra 1996 prevzel tudi mesto načelnika združenih sil bosanskih Muslimanov in Hrvatov znotraj Federacije BiH. Iz vojaške službe se je upokojil julija 2000.
Haaško sodišče je obtožnico proti Deliću objavilo 24. februarja, v ponedeljek pa je nekdanji poveljnik vojske bosanskih Muslimanov odšel v Haag in se tam predal sodišču.
Haag izdalo obtožnico proti Perišiću
Tožilstvo haaškega sodišča je potrdilo, da je podalo obtožnico proti nekdanjemu načelniku generalštaba jugoslovanske vojske Momčilu Perišiću, ki se je v sredo odločil za prostovoljno predajo, vendar bo njeno vsebino objavilo tik pred Perišićevim odhodom v Haag. Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije generala bremeni zločinov, ki naj bi jih storil v Sarajevu, Zagrebu in Srebrenici.
Perišića so te dni omenjali kot zadnjega srbskega častnika, proti kateremu naj bi haaško sodišče podalo obtožnico. Srbski mediji so vse do zdaj namigovali, da se bo moral v Haagu zagovarjati zaradi bombardiranja Zadra leta 1991, za kar so mu sicer sodili v odsotnosti že na Hrvaškem in ga obsodili na 20 let zapora, a tudi zaradi zločinov med vojno na območju Mostarja leta 1992, kjer je prav tako poveljeval enotam vojske nekdanje JLA.
Neobjavljena obtožnica proti Perišiću naj bi se nanaša na obdobje vojne med leti od 1993 do 1995, nekdanjega načelnika generalštaba jugoslovanske vojske pa bremeni odgovornosti, ker ni ničesar ukrenil, da bi preprečil obleganje in obstreljevanje Sarajeva, raketiranje Zagreba in pokola v Srebrenici. Šestdesetletni Perišić je bil sicer na čelu jugoslovanske vojske od avgusta 1993 do novembra 1998, ko ga je tedanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević odstavil.
