FOTO: 'Protestniki v demokraciji ne bodo imeli zadnje besede'

Francoski senat odloča o sporni pokojninski reformi, ki naj bi jo kljub množičnim protestom po državi v celoti potrdil. Najbolj sporen del reforme, postopen dvig upokojitvene starosti s sedanjih 60 na 62 let do leta 2018, so senatorji sicer že potrdili.

Da bi prišlo čim prej do njenega sprejema, je francoska vlada odločila, da bodo senatorji o dopolnilih glasovali po načelu enotnega glasu. To pomeni, da bodo senatorji, ki o reformi odločajo že skoraj mesec dni, glasovali o paketu dopolnil, na katera pristaja vlada, in ne o vsakem dopolnilu posebej kot doslej.

Minister za delo Eric Woerth je senatorje ob tem opozoril, da so razpravi namenili že več kot 120 ur in da je nastopil čas odločitve.

Glasovanje senata po načelu enotnega glasu minister Woerth pričakuje v petek zvečer, glasovanje obeh domov parlamenta o končnem besedilu pa prihodnji teden. Glasovanje po načelu enotnega glasu sicer omejuje svobodo odločanja tako koalicijskih kot opozicijskih poslancev. Koalicijski poslanci tako praviloma podprejo vladni predlog, čeprav menijo, da so določena dopolnila opozicije ustrezna.

Blokada letališča

Zaradi predlagane pokojninske reforme je danes približno 500 delavcev rafinerije l'Etang-de-Beurre blokiralo dostop do letališča Marseille. Po poročanju očividcev se skozi blokado ne more prebiti nobeno vozilo.

Med protestniki, ki so onemogočili dostop do letališča, so bili tudi zaposleni v letalski družbi Air France in trgovski verigi Carrefour. Kot so pojasnili na upravi letališča, dostop sicer ni bil popolnoma onemogočen, saj so protestniki proti letališču spuščali posamezne avtomobile, a so bile čakalne vrste dolge. Več voznikov se je zato odločilo avtomobile pustiti na cesti proti letališču in so se tja odpravili peš, so še povedali. Okoli osme ure zjutraj pa so protestniki blokado odstranili.

Protestniki pa so zaprli tudi avtocesto blizu Le Havra in blokirali številne železniške proge v okolici Pariza. Francozi se bodo tako morali po vsej verjetnosti še več dni soočati s težavami v prometu.

Tudi zato, ker je veliko bencinskih servisov ostalo brez bencina.

Minister za okolje Jean-Louis Borloo je popoldne povedal, da je 2790 bencinskih črpalk od skupno 12.300 po državi brez goriva, kar je sicer 400 manj kot v sredo. Blokiranih pa je bilo še 14 pomembnih skladišč goriva, od tega 12 v rafinerijah, kjer delavci stavkajo od 12. oktobra. Blokade sedmih skladišč so na silo odpravili, potem ko je predsednik Sarkozy v sredo ukazal policiji ukrepanje s ciljem zagotovitve goriva.

Po njegovem ukazu ima policija pooblastila, da sprosti pot do skladišč z gorivom in rafinerij. Sarkozy je sicer še zatrdil, da protestniki v demokraciji ne bodo imeli zadnje besede, ter obljubil, da bodo protestnike poiskali in kaznovali

Protestirajo tudi študenti

Medtem so se v proteste vključili tudi študenti. Zasedli so številne šole in ulice po vsej Franciji. Zaprtih je več kot deset univerz po celi Franciji. Študenti so zaprli tudi nekaj cest v Parizu, mladi so sedeli na cestiščih in prepevali ali vzklikali delavske slogane. Več sto se jih je zbralo v pristanišču v pristanišču v Marseillu, kjer več deset ladij že več dni čaka na morju, saj zaradi stavke ne morejo do naftnih terminalov.

Sporni del reforme ostaja

Vlada je sicer zaradi množičnih protestov, ki z različno intenzivnostjo potekajo že več mesecev in na katerih se je proti reformi zbralo tudi več kot tri milijone Francozov, malce popravila, a najbolj sporni del je ostal.

Mnogi delavci so prepričani, da pomeni reforma prvi korak k zmanjšanju socialnih pravic zaposlenih, med drugim pogodb o zaposlitvi, zaradi katerih je oteženo odpuščanje, in javno zdravstvo.

Desnosredinska vlada predsednika Sarkozyja pri reformi vztraja v okviru prizadevanj za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja na tri odstotke bruto domačega proizvoda do leta 2013. Spodnjo mejo za upokojitev je Francija na 60 let znižala leta 1984 v mandatu socialističnega predsednika Francoisa Mitterranda, kar je veljalo za eno njegovih ključnih reform, ki se je ohranila do danes. Sarkozy pravi, da bo pri reformi vztrajal, ne glede na proteste.