"Haaško sodišče nima možnosti soditi vsem, ki so odgovorni za vojne zločine, zato je pomembno, da domače pravosodje prevzame del odgovornosti za te procese," je poudarila. Po srečanju s člani predsedstva BiH je Del Pontejeva poudarila, da morajo s haaškim sodiščem sodelovati tako oblasti Federacije BiH kot Republike srbske. Del Pontejeva pa ni želela odgovoriti na vprašanje, ali je v Sarajevo s seboj prinesla nove zapečatene obtožnice.
Glavna tožilka haaškega sodišča se je v Sarajevu srečala s članoma predsedstva BiH Živkom Radišićem in Berizom Belkićem. Slednji je potrdil, da je bil na srečanju osrednja točka čimprejšnja aretacija Radovana Karadžića, pri tem pa je dodal, da morajo odgovornost za to prevzeti tudi oblasti Republike srbske. Po Belkićevih besedah so dobili tudi zagotovila, da bo haaško tožilstvo kmalu razširilo obtožnico proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću še za zločine, storjene v BiH in na Hrvaškem. Belkić je tudi obljubil nadaljevanje sodelovanja s haaškim sodiščem.
Po srečanju z visokim predstavnikom ZN v BiH Wolfgangom Petritschem pa je Del Pontejeva bosanske Srbe in Hrvate obtožila, da so edini, ki še vedno zavračajo sodelovanje s haaškim sodiščem. Del Pontejeva je še dodala, da samo izročitev nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića ne zadostuje, saj je na prostosti še vedno 38 oseb, ki so obtožene vojnih zločinov, med njimi jih je 27, katerih imena so javno objavljena.
Del Pontejeva je še komentirala izjavo srbskega premiera Zorana Djindjića, da haaškemu sodišču nihče ni obljubil pomoči pri aretaciji Mladiča. Del Pontejeva je na omenjeno izjavo odgovorila, da je Djindjić tudi njej dejal, da ne ve, kje je Mladič, da pa je od srbskega in jugoslovanskega pravosodnega ministrstva dobila jamstvo za pomoč v primeru aretacij oseb, ki so obtožene vojnih zločinov.
Bosanski Srb v Haagu priznal krivdo
V Haagu pa je danes presenetljivo priznal krivdo bosanski Srb Dragan Kolundžija, nekdanji paznik v taborišču Keraterm. V procesu zaradi zločinov, ki so se zgodili januarja 1992 v taborišču Keraterm, se je Kolundžija izrekel za krivega pregona bosanskih Hrvatov in Muslimanov iz rasističnih, političnih in verskih razlogov. 41-letni Kolundžija je ob začetku procesa, v katerem sodijo še dvema obtožencema, zanikal vsakršno krivdo.
Predstavnik haaškega sodišča je potrdil, da tožilstvo ne bo več vlagalo novih obtožnic proti Kolundžiji in bo priporočilo kazen pet let zapora. Njegova obramba se zavzema triletno zaporno kazen. Kolundžiji obtožnica očita, da je bil eden od paznikov v Keratermu, kjer je bilo umorjenih nekaj sto taboriščnikov. Nekaj časa je bil tudi namestnik poveljnika taborišča Duška Sikirice, ki ga obtožnica bremeni genocida. Ena najhujših obtožb proti Kolundžiji se nanaša na umor najmanj 180 taboriščnikov, ki so jih v zaprtem prostoru prerešetali s strojnicami.
Štirje aretirani na Hrvaškem
Hrvaška policija pa je danes aretirala štiri nekdanje pripadnike hrvaške vojske, osumljene vojnih zločinov nad srbskimi civilisti v šibeniškem zaledju leta 1995, po operaciji Nevihta, danes poroča hrvaški tisk. Osumljence - gre za podčastnika in tri vojake -, so prijeli v Šibeniku, Sinju in v Makarski, obtoženi pa so umora civilistov v vaseh Mandiči, Prukljan in Djevrske. Tožilec županijskega sodišča v Šibeniku Željko Žgajner je za Večernji list potrdil aretacijo omenjene četverice.
Po podatkih Helsinškega odbora za človekove pravice za Hrvaško naj bi bilo med in po operaciji Nevihta ubitih kakih 400 srbskih civilistov, svoje domove pa je tedaj zapustilo kakih 120.000 Srbov.
