Tujina

Del Pontejeva pritiska na Banjaluko

Sarajevo/Banjaluka, 24. 10. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte je v Sarajevu povedala, da tožilstvo haaškega sodišča trenutno preiskuje 48 oseb, osumljenih vojnih zločinov, preiskave pa naj bi zaključilo do konca leta 2004. Vsebina pogovorov z vodstvom v Republik srbske v Banjiluki pa niso znane.

Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte se je v Banjaluki sestala z vodstvom Republike srbske, toda po skoraj triurnih pogovorih sogovorniki niso dali nobene izjave za javnost, ker naj bi Del Pontejeva zamujala z načrtovanim odhodom iz Banjaluke. Tako ni znana niti tema pogovorov, Del Pontejeva pa naj bi od oblasti Republike srbske najverjetneje ponovno zahtevala vzpostavitev boljšega sodelovanja s haaškim sodiščem ter aretacijo obtoženih vojnih zločinov.

"Posebej v Banjaluki imamo veliko težav. Tamkajšnji organi ne sodelujejo pri aretaciji ubežnikov. V srbskem delu BiH nam je otežen celo dostop do dokumentov ali prič," je dejala Del Pontejeva.

Del Pontejeva je v Sarajevo pripotovala po obisku kosovske prestolnice. Kot je poudarila, je s sodelovanjem oblasti Republike srbske izredno nezadovoljna. Del Pontejeva je pojasnila, da je bila v danih okoliščinah operacija, ki so jo izvedli minuli teden, ko so preiskovalci haaškega sodišča preiskali urade obveščevalno-varnostne službe Republike srbske, nujno potrebna. "Tako smo prišli do določenih dokumentov, ki jih sedaj analiziramo," je dejala tožilka.

Tožilka naj bi v Banjiluki med drugim ponovno zahtevala aretacijo nekdanjega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, ki ga je sodišče obtožilo vojnih zločinov, genocida, zločinov proti človeštvu in resnih kršitev Ženevskih konvencij med vojno v BiH v letih 1992-1995. Tožilstvo naj bi sicer imelo zanesljive podatke o tem, kje se Karađić trenutno nahaja, o katerih pa Del Pontejeva zaenkrat ni hotela podrobneje govoriti. Tožilstvo naj bi imelo zanesljive podatke o tem, kje se Karadžić trenutno nahaja, o katerih pa Del Pontejeva ni hotela podrobneje govoriti.

Glavna tožilka je tudi potrdila, da se pripravljajo na predajo nekaterih sojenj domačim sodiščem na območju nekdanje Jugoslavije. Določeni primeri bodo tako prepuščeni sodiščem v Sarajevu, Beogradu in Zagrebu, gre pa tako za primere, pri katerih je preiskava že zaključena, kot tudi za tiste, kjer se to šele mora zgoditi. Vsa sojenja na haaškem sodišču bi naj bila zaključena do konca leta 2008, če pa bo do tega tudi dejansko prišlo, je po besedah Del Pontejeve odvisno predvsem od izročitve Karadžića in Ratka Mladića.

"Pripadniki vojske BiH so storili zločine in naša dolžnost je to preiskati," je izjavila tožilka ter potrdila, da je njen urad vodil preiskavo proti nekdanjemu predsedniku BiH Aliji Izetbegoviću, ki pa je bila po njegovi smrti, "kot že v primeru predsednika Tuđmana", prekinjena. Izetbegović naj bi bil sicer osumljen vojnih zločinov, ne pa tudi zločinov proti človeštvu.

Del Pontejeva pričakuje srbske obtožence v Haagu

O nedavni vložitvi obtožnic proti štirim nekdanjim generalom srbske vojske in policije, med katerimi je tudi nekdanji načelnik jugoslovanske vojske Nebojša Pavković, je Del Pontejeva dejala, da morajo biti generali izročeni haaškemu sodišču, saj gre za osebe na visokem položaju, ki so bile vpletene v resne primere, ki jih preiskuje sodišče. Štirim generalom bodo sodili skupaj s tremi nekdanjimi srbskimi uradniki, ki so bili že pred tem obtoženi in priprti zaradi vojnih zločinov storjenih na Kosovu.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20