Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je enodnevni obisk v Beogradu sklenila s pogovori na srbskem tožilstvu za vojne zločine, ki ga je posebej pohvalila za njegovo dosedanje delo. Ostalim beograjskim sogovornikom pa je sporočila, da od njih pričakuje hitre in konkretne rezultate, vključno z aretacijo najbolj iskanega haaškega ubežnika, generala Ratka Mladića.
Del Pontejeva se je med enodnevnim obiskom v Beogradu ločeno sešla s srbskim premierom Vojislavom Koštunico, vodjo nacionalnega sveta za sodelovanje SČG s haaškim sodiščem Rasimom Ljajićem, obrambnim ministrom SČG Zoranom Stankovićem in posebnim tožilcem za vojne zločine Vladimirjem Vukčevićem.
Haaška tožilka je po srečanju s Stankovićem novinarjem povedala, da je od sogovornikov v Beogradu dobila zagotovila glede nadaljnjega sodelovanja SČG s haaškim sodiščem. Kot je izpostavila, ta zagotovila ne zadostujejo, ampak potrebuje konkretne rezultate. Kot trenutni prednostni nalogi je izpostavila aretacije haaških obtožencev, predvsem Ratka Mladića, ter dostop do arhivov, zlasti vojaških. Ob tem je dodala, da srbske oblasti sodišču v Haagu po aprilu 2005 niso izročile nobenega obtoženca za vojne zločine.
Mladiću so pomagali pripadniki vojske
Sogovornik haaške tožilke Stanković je novinarjem pojasnil, da je Del Pontejevi predstavil rezultate najnovejših preiskav v zvezi z zadevo Mladić. Kot je bilo pričakovati, ji je predstavil tudi podrobnosti poročila vojaške varnostne agencije (VBA) o nekdanjih pripadnikih vojske, ki so pomagali Mladiću pri skrivanju. Poročilo, katerega izdelavo je sredi januarja naročil prav Stanković, je 1. februarja obravnaval vrhovni obrambni svet SČG in ga takoj zatem razglasil za vojaško skrivnost.
Javnost je zvedela le, da poročilo VBA zajema obdobje od leta 1997 do danes, v njem pa naj bi bilo nedvoumno ugotovljeno, da se je Mladić občasno mudil v vojaških objektih do 1. junija 2002. Pozneje so za njegovo skrivanje zunaj vojaških objektov poskrbeli posamezni upokojeni pripadniki vojske Republike srbske, pri tem pa so jim pomagali upokojeni pripadniki vojske nekdanje ZRJ in civilisti.
Del Pontejeva zagrozila z zamrznitvijo pogajanj
Kaj meni Del Pontejeva s konkretnimi rezultati pri sodelovanju Beograda s Haagom, je pojasnil urad za informiranje ministrskega sveta SČG. Prvi njen sogovornik v Beogradu je bil namreč vodja nacionalnega sveta za sodelovanje SČG s Haagom, Ljajić, ki je tudi zvezni minister za človekove in manjšinske pravice.
Kot je sporočil omenjeni urad, je haaška tožilka zagrozila, da bo od Evropske unije zahtevala zamrznitev pogajanj s SČG o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, če ne bo popolnega sodelovanja s haaškim sodiščem.
Srbska vlada je objavila le kratko sporočilo o srečanju Del Pontejeve s srbskim premierom Koštunico. Premier je glavni tožilki povedal, da je srbska vlada odločno opredeljena za uspešno sklenitev sodelovanja s haaškim sodiščem, ker je to tudi v interesu Srbije. Glavna tožilka pa je sogovorniku povedala, da je za sodišče trenutno glavna prednostna naloga rešitev primera Mladić in rešitev problema dostopa do državnih arhivov.
