Del Pontejeva ostro do EU

Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte je danes kritizirala odziv EU na razsodbo Meddržavnega sodišča v Haagu, ki je Srbijo oprostilo neposredne odgovornosti ali sokrivde za genocid med vojno v BiH v letih 1992-1995. Po mnenju Del Pontejeve je odziv EU in predsedujoče Nemčije, ki je izrazila upanje, da bo razsodba "prispevala k zaprtju bolečega poglavja v zgodovini regije," zelo zadržan.

"Odziv mednarodne skupnosti, predvsem pa predsedujoče EU na razsodbo se zdi precej zadržan," je poudarila Del Pontejeva, potem ko je 26. februarja Meddržavno sodišče (ICJ) Srbijo oprostilo neposredne odgovornosti ali sokrivde za genocid med vojno v BiH ter zavrnilo zahtevo BiH po izplačilu odškodnine. Obenem je sicer razsodilo, da je Srbija s tem, ko ni izkoristila svojega očitnega vpliva na bosanske Srbe, da bi preprečila genocid nad bosanskimi Muslimani v Srebrenici, kršila mednarodno pravo.

Del Pontejeva je poudarila, da visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana v svojem sporočilu za javnost ni omenil dejstva, da je Srbija kršila Konvencijo o preprečevanju genocida, ampak je le poudaril, da pri razsodbi ni šlo za "kolektivno kazen" in vse strani pozval, naj spoštujejo sodbo in prispevajo k "zaprtju bolečega poglavja v zgodovini regije".

Haaško tožilstvo poziva k obsodbi vukovarske trojke

Haaško tožilstvo je razpravni svet Mednarodnega sodišča za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije pozvalo, naj nekdanje poveljnike Jugoslovanske ljudske armade (JLA), Mila Mrkšića, Veselina Šljivanćanina in Miroslava Radića spozna za krive pokola približno 260 hrvaških vojnih ujetnikov na farmi Ovčara pri Vukovarju novembra 1991.

Po trditvah tožilstva je imela tako imenovana vukovarska trojka popoln nadzor nad pripadniki teritorialne obrambe iz Vukovarja, vodila pa je tudi čete srbskega radikalca Vojislava Šešlja, ki so kakih 400 ljudi hrvaške in drugih nesrbskih narodnosti odpeljale iz tamkajšnje bolnišnice, od tega 300 na farmo v Ovčari, kjer so pobili okoli 260 ljudi.

Kot je poudarilo haaško tožilstvo, je Šljivančanin nadzoroval evakuacijo vukovarske bolnišnice in imel pri tem ključno vlogo, poleg tega pa je po trditvah tožilstva tudi preprečil dostop do bolnišnice predstavnikom EU, Mednarodnega odbora Rdečega križa in novinarjem. Mrkšić naj bi medtem kot poveljnik vojaških sil in vojaške policije po trditvah tožilstva izdal ukaz o evakuaciji bolnišnice in za to dejanje zadolžil Šljivančanina, o vsem dogajanju pa je bil podrobno seznanjen.

Radić naj bi medtem s Šljivanćaninom sodeloval pri evakuaciji in ločevanju pregnanih iz bolnišnice, prav tako pa je poveljeval pripadnikom teritorialne obrambe Vukovarja in četam Vojislava Šešlja, ki so po trditvah tožilstva zagrešili zločin na Ovčari.

V srbskem napadu na Vukovar je bilo ubitih najmanj 1500 hrvaških vojakov in civilistov, nekaj tisoč jih je bilo ranjenih, iz mesta pa so srbske sile pregnale in deportirale več kot 20.000 prebivalcev. Med pogrešanimi je še vedno kakih 500 ljudi.