Del Pontejeva buri duhove

V italijanskih knjigarnah je od danes na prodaj dolgo pričakovana knjiga bivše dolgoletne glavne tožilke haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carle Del Ponte. V knjigi z naslovom "Lov. Jaz in vojni zločinci" na 416 straneh govori o svojih osemletnih izkušnjah na haaškem sodišču.

Del Pontejeva v spominih z naslovom "La caccia. Io e i criminali di guerra" v 13 poglavjih med drugim razkriva, kaj so ji srbski predstavniki govorili na neuradnih in uradnih srečanjih, kot tudi o operacijah iskanja haaških obtožencev. Kot so navajali srbski mediji še pred objavo knjige, naj bi v njej zapisala tudi, da so preiskovalci haaškega sodišča in predstavniki misije ZN na Kosovu (Unmik) dobili informacije, da je poleti 1999 Osvobodilna vojska Kosova (OVK) s tovornjaki na sever Albanije odpeljala več kot 300 ugrabljenih Srbov, katerih organe so kasneje prodali. Nekateri bivši poveljniki OVK in Kosovski zaščitni korpus, ki se je oblikoval po razpadu OVK, so to že odločno zanikali.

Bivši predsednik Koordinacijskega centra Kosova Nebojša Čović je za srbsko tiskovno agencijo Tanjug dejal, da je Beograd leta 2001 haaškemu tožilstvu dostavil seznam lokacij domnevnih množičnih grobišč na Kosovu in tajnih zaporov na Kosovu in na severu Albanije, da pa od Haaga niso nikoli dobili odgovora. Bivša tiskovna predstavnica haaškega sodišča Florence Hartmann je za časnik Vesti zagotovila, da je Del Pontejeva o tem hotela sprožiti preiskavo, a ji je to preprečilo "nesodelovanje nekaterih pripadnikov Unmika". Unmik je to že zanikal in izpostavil svoje dobro sodelovanje s Haagom.

Po poročanju Tanjuga je srbsko tožilstvo za vojne zločine po teh navedbah začelo preiskavo o prodaji organov kosovskih Srbov, ki jih pogrešajo po bombardiranju Nata na ZRJ leta 1999. Predsednik Združenja pogrešanih in ugrabljenih Srbov s Kosova Sima Spasić pa je zaradi "prikrivanja zločinov" na Kosovu že napovedal tožbo proti Del Pontejevi.

Knjigo je v Italiji objavila založba Feltrinelli. Zagrebška založba Profil International pa je v sredo sporočila, da je odkupila pravice za izdajo knjige na Hrvaškem. Prevedli bodo angleško izdajo knjige, ki bi morala biti kmalu objavljena. Kot je povedal urednik založbe Stjepan Ravić, bo angleška izdaja obširnejša od italijanske in bo vsebovala nova poglavja.

Švicarko Carlo Del Ponte je na položaj glavne tožilke avgusta 1999 imenoval Varnostni svet ZN, ko je nasledila Kanadčanko Louise Arbour. Do septembra 2003 je bila hkrati tudi glavna tožilka Mednarodnega sodišča za Ruando, nato pa so to funkcijo ločili in je ostala na sodišču za nekdanjo Jugoslavijo vse do 31. decembra lani. Sedaj haaško tožilstvo vodi Belgijec Serge Brammertz.

Ob odhodu s položaja je izrazila osebno razočaranje, ker glavna haaška obtoženca, bivša voditelja bosanskih Srbov Ratko Mladić in Radovan Karadžić, še vedno nista v Haagu. "Žalosti me, da moram še vedno govoriti o njima. Dejstvo, da sta Mladić in Karadžić še vedno na prostosti, je madež na našem delu, saj sta najvišja predstavnika, ki sta odgovorna za zločine v BiH, in sodišče je bilo ustanovljeno za sojenje najvišjim predstavnikom," je dejala.

Kot svoj največji dosežek je označila aretacijo in izročitev bivšega srbskega in jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Kot največje razočaranje pa njegovo smrt 11. marca lani samo dva meseca pred koncem sojenja in izrekom sodbe za dejanja, ki so privedla do razpada nekdanje SFRJ.