Del Ponte: Prepočasno sodelovanje

Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je v poročilu o sodelovanju Beograda s Haagom ocenila, da je sodelovanje "danes boljše kot pred enim letom, a hkrati še vedno prepočasno in nezadostno."

"Ne morem podati pozitivne ocene o popolnem sodelovanju, dokler Ratko Mladić ne bo prijet in predan Haagu," je poudarila v sporočilu za javnost, objavljenem med njenimi pogovori z zunanjimi ministri Evropske unije v Luksemburgu.

Glavna tožilka Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je v svojem poročilu osredotočila na dva vidika sodelovanja z Beogradom: na dostop do dokumentov in arhivov srbske vlade ter na iskanje preostalih haaških obtožencev. "Zahtevam, da srbske oblasti okrepijo dejavnosti iskanja in usklajenost svojih služb v prihodnjih tednih," je pozvala.

O dostopu do dokumentov je opozorila, da ima še vedno "pomembne odprte zahteve za pomoč in da njenim ljudem še vedno preprečujejo dostop do ključnih arhivov." Za večino ključnih dokumentov smo zaprosili pred več kot enim letom, del njih pa običajno dobimo na obiskih v Beogradu pred pomembnimi odločitvami, je razložila. "To je le težko naključje," je poudarila.

Štirje preostali haaški obtoženci - Ratko Mladić, Radovan Karadžić, Goran Hadžić in Stojan Župljanin - so še vedno na prostosti, je opozorila. Še vedno čakamo na to, da bi srbska vlada zamrznila sredstva tem obtožencem, kot je obljubila, je povedala glavna haaška tožilka.

"V Beograd se bom vrnila 25. in 26. oktobra, da ocenim napredek v sodelovanju. Nato se bom v Beograd vrnila še enkrat pred poročanjem Varnostnemu svetu decembra," je pojasnila svoje prihodnje dejavnosti. Glavna haaška tožilka je tudi po teh obiskih pripravljena podati novo oceno sodelovanja z Beogradom.

Del Pontejeva je ob tem opozorila, da so bili mehanizmi pogojevanja v predpristopnih in pristopnih pogajanjih doslej 'edino uspešno orodje' pri spodbujanju držav k sodelovanju s haaškim sodiščem. "Moje iskreno upanje je, da se bomo lahko tudi v prihodnje zanesli na podporo institucij EU in držav članic, ki je danes pomembnejša kot kdaj koli," je poudarila.

"Štirje haaški obtoženci morajo biti prijeti in predani Haagu brez zamude," pa je poudaril evropski komisar za širitev Olli Rehn. Nujni pogoj za podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju s Srbijo ostaja 'popolno sodelovanje s Haagom', je ponovil. Komisija je sicer minuli teden nakazala, da bi v primeru izboljšanja sodelovanja Beograda s Haagom utegnila parafirati sporazum, kar pa je sicer zgolj tehnični korak.

Ozračje med državami članicami po takšni oceni pa je vodja slovenske diplomacije Dimitrij Rupel opisal: Nekateri bolj poudarjajo dolžnosti Srbije, drugi bolj poudarjajo, da je treba pospešiti približevanje države EU. "Slovenija si želi, da bi Srbija napredovala čim hitreje," je poudaril. Hkrati je dodal, da si seveda želi tudi "popolnega sodelovanja države s haaškim sodiščem."

"Stvari niso odločene," je razpravo povzel minister Rupel. Zunanji ministri bodo pogovore o tem nadaljevali v četrtek ob robu neformalnega srečanja voditeljev držav članic v Lizboni. Evropska komisija bo sicer predvidoma 6. novembra objavila nova letna poročila o napredku kandidatk in potencialnih kandidatk, med njimi Srbije, na poti v EU.

Rupel: Večina za pospešitev približevanja Srbije k EU

Med neposrednimi pogovori sta strani nadgradili prvo neposredno srečanje v okviru trojke za Kosovo 28. septembra v New Yorku, in sicer sta podrobneje predstavili svoje predloge za prihodnji status Kosova. Beograd je natančneje opisal predlog za avtonomijo Kosova v okviru Srbije, Priština pa svoj omenjeni predlog, ki vključuje tudi dosledno uresničevanje pravic manjšin.

"Obe strani sta postavljali vprašanja in se odzivali na predloge," je po srečanju poudaril tudi Solana. Prihodnje srečanje trojke EU, ZDA in Rusije z obema stranema bo 22. oktobra na Dunaju, nato pa bodo v naslednjih tednih sledili bodo intenzivni dvostranski pogovori, so sporočili v Solanovem kabinetu po nedeljskem srečanju.

Trojka je v nedeljo obe strani tudi opozorila, da bodo pogajanja pod njenim okriljem končana s poročanjem kontaktne skupine generalnemu sekretarju ZN Banu Ki Moonu 10. decembra.

Zunanji ministri so se sicer v današnji razpravi dotaknili tudi vprašanja priprav načrtovanih misij EU na Kosovu. Odprti sta še dve pomembni vprašanji - pravna podlaga in financiranje misij. Rešitev prvega vprašanja se po navedbah diplomatskih virov v Bruslju nakazuje v smeri 'širše interpretacije' sedanje resolucije ZN za Kosovo.

Glede financiranja pa je minister Rupel opozoril, da ima EU za takšne namene rezerviranih približno 200 milijonov evrov. Samo Kosovo bi potrebovalo levji delež teh sredstev, EU pa na takšne načine posreduje tudi v Afganistanu, na Bližnjem vzhodu in še kje drugje, je pojasnil.