Gre za največje približanje kakemu nebesnemu telesu brez pristanka v Osončju doslej, menijo v ameriški vesoljski agenciji NASA.
Po načrtu naj bi spektrometer in slikovni pribor na sondi poslala na Zemljo črnobele fotografije in slike, posnete v infrardeči svetlobi. Medtem naj bi drug pribor opazoval tridimenzionalno razporeditev ionov in elektronov. Znanstveniki vedo zelo malo o planetoidu Braille. Imel naj bi premer približno od enega do petih kilometrov. Zdaj naj bi izvedeli več o obliki, velikosti, površinski sestavi, mineralogiji, tleh, masi, volumnu in gostoti tega nebesnega telesa. Slike planetoida in znanstvene podatke pričakujejo jutri dopoldne po srednjeevropskem času.
Med letom mimo asteroida, kot tudi imenujemo planetoide, naj bi si sonda pomagala s samostojnim astronomskim navigacijskim sistemom Autonav. Pri tem je znašala njena relativna hitrost 15,6 kilometra na sekundo. V primeru napačnega vodenja Autonava ne bi bilo izključeno celo trčenje ali pa popolna zgrešitev načrtovane poti.
Deep Space je sicer uspešno zaključil preizkus še 11 drugih novih tehnologij. Gre za prvo sondo iz programa New Millennium (Novo tisočletje). V tem programu si prizadevajo razviti manjša, cenejša in samostojnejša vesoljska plovila.
Za sondo Deep Space 1 so z načrtovanjem in razvojem skupaj porabili 152 milijonov dolarjev, so sporočili v JPL.
