De Villepin prestal glasovanje

Vlada francoskega premiera Dominiquea de Villepina je uspešno prestala glasovanje o nezaupnici v parlamentu, ki so ga zaradi afere Clearstream zahtevali opozicijski socialisti. Zahteva opozicije je bila že v naprej obsojena na neuspeh, saj ima de Villepinova Unija za ljudsko gibanje (UMP) v parlamentu veliko večino. Vendarle je socialistom na svojo stran uspelo pridobiti tudi del poslancev UMP, saj je za nezaupnico glasovalo 190 od 577 članov parlamenta.

Za De Villepina so bili totežki trenutki, saj je moral v narodni skupščini odgovarjati na številna neprijetna vprašanja opozicije. Kot je premier zatrdil pred poslanci, njegova vlada ne bo popuščala pri svojem političnem programu: "Da, danes se soočamo s težkim preizkusom. Toda vlada bo temu kos. Nadaljevali bomo s svojim delom - metodično, mirno in z vztrajnostjo."

Obenem se je de Villepin zavezal, da bo vztrajal pri svoji prvi prioriteti - znižanju visoke stopnje brezposelnosti v Franciji - in programu zagotavljanja gospodarske rasti, boja proti spolnim zločinom in nezakonitemu priseljevanju ter izboljšanja položaja revnih, nezaposlenih in deprivilegiranih.

'To ni več vlada, to je bojišče'

Vodja opozicijskih socialistov Francois Hollande, ki je poslancem predstavil predlog nezaupnice, in vodja desnosredinske Zveze za francosko demokracijo (UDF) Francois Bayrou sta v svojih govorih napadla de Villepina ter poudarila, da je podoba Francije zaradi afere Clearstream močno okrnjena, premier pa je izgubil vso avtoriteto. "Državo ste vzeli za talca. To ni več vlada, to je bojišče. Kako lahko v takem ozračju vztrajate pri preživetju vlade, ko se govorice rojevajo in razširjajo znotraj same vlade?" je dejal vidno razjarjeni Hollande.

S socialisti se strinja tudi vse večji del vladajočih konservativcev, ki pa se seje parlamenta danes večinoma raje niso udeležili. Današnje glasovanje o nezaupnici je sicer že tretje, s katerim se je moral soočiti de Villepin, odkar je pred slabim letom prevzel vodenje francoske vlade. Opozicija možnosti za zmago praktično ni imela, saj ima UMP v 577-članskem parlamentu 364 sedežev, nezaupnico pa bi moralo podpreti vsaj 289 poslancev.

Afera Clearstream je izbruhnila, ko se je v javnosti pojavil seznam oseb, na katerem je bilo tudi ime notranjega ministra Nicolasa Sarkozyja, ki naj bi imele račune pri luksemburški banki Clearstream, na katere naj bi prejele provizijo od prodaje francoskih vojaških ladij Tajvanu leta 1991. Pozneje se je izkazalo, da je seznam izmišljen. Skrivno preiskavo o domnevnih računih pri banki Clearstream je leta 2004 ukazal premier de Villepin, z njo pa naj bi želel obračunati s Sarkozyjem - svojim glavnim tekmecem za naslednika Jacquesa Chiraca na predsedniških volitvah prihodnje leto.

Francoski dnevnik Le Monde je pred nekaj dnevi v zvezi afero, znano tudi kot "francoski Watergate", objavil nove informacije o tem, da naj bi za preiskavo poleg de Villepina stal tudi predsednik Chirac. Afera naj bi poleg prodaje vojaških ladij Tajvanu vključevala tudi pranje denarja in korupcijo. De Villepin je priznal, da je odredil preiskavo v zvezi s prodajo vojaških ladij, vendar zanika, da je bila njegova odločitev naperjena proti Sarkozyju. Iz Chiracovega urada pa so zanikali, da bi imel predsednik kakršnokoli vlogo v celotni aferi.