Bolgarija razmišlja o postavitvi žične ograje na celotni meji z Grčijo, da bi tako preprečila morebitno odprtje nove migrantske poti preko svojega ozemlja. Bolgarski obrambni minister Nikolaj Nenčev je danes sporočil, da so za postavljanje žice na mejo pripravljeni.
Bolgarska vojska je skupaj z obmejno policijo in žandarmerijo na bolgarsko-grški meji že pred enim tednom izvedla vajo, s katero so se pripravljali na morebiten prihod beguncev. Od takrat je na meji z Grčijo 400 vojakov, po besedah bolgarskega premierja Bojka Borisova pa jih lahko pošljejo še dodatnih 500.
Odkar Slovenija, Hrvaška, Srbija in Makedonija čez svoje meje spuščajo zgolj osebe z veljavnimi dokumenti in vizami, je balkanska begunska pot iz Grčije proti Zahodni Evropi zaprta. Vse bolj pa se postavljajo vprašanja o odprtju morebitne alternativne poti preko Bolgarije, Albanije ali Italije. Sofija tako že podaljšuje 30 kilometrov dolgo ograjo na meji z Grčijo, ki so jo postavili sredi leta 2014. Podaljšali naj bi jo za 130 kilometrov.
Vojska in obrambno ministrstvo bosta v kriznih razmerah podpirala notranje ministrstvo, obmejno policijo in žandarmerijo, je še dejal Nenčev. Dodal je sicer, da trenutno ni nobenega begunca, ki bi se približeval bolgarski meji.
Makedonski predsednik ostro: EU potrebuje pol leta samo zato, da skliče vrh
Dogovor, ki sta ga za zajezitev begunskega vala sprejeli Turčija in Evropska unija, še vedno odmeva. Večina si je enotna v oceni, da je Turčija svoje karte izkoristila zelo dobro, medtem pa je tako iz EU kot iz širše globalne skupnosti zaznati vse več nelagodja. Od kritičnih mnenj, da je kolektivni izgon nezakonit, kot trdi visoki komisariat ZN za človekove pravice, ter da je Unija poteptala mednarodno pravo, do trditev, da je reševanje krize prepustila Turčiji. Med tistimi, ki so do dogovora izjemno kritični, je tudi makedonski predsednik Gjorge Ivanov.
Turčiji naj bi po drugi strani, spomnimo, osemindvajseterica poleg treh že obljubljenih milijard za spopadanje z valom beguncev namenila še dodatne tri milijarde, izpogajala si je tudi vizumsko liberalizacijo. Medtem Makedonija, ki je po besedah Ivanova "nihče noče", opravlja "umazano delo". "Nismo v schengenskem območju, nismo v Evropski uniji, niti v Natu. Nihče nas noče. Pa vendar moramo braniti Evropo pred evropsko državo, ki begunce slabo nadzira ali pa jih preprosto pošlje naprej," je Ivanov kritične besede namenil Grčiji.
Evropska komisija: Makedonija od leta 2007 prejela skoraj 900 milijonov evrov pomoči
Evropska komisija je obtožbe makedonskega predsednika o nezadostni podpori ob begunski krizi odločno zavrnila. "Ob tem moramo poudariti, da je Makedonija od leta 2007 prejela skoraj 900 milijonov evrov pomoči," je dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije. Dodala je, da je bil denar namenjen tudi za področje zaščite meja in azila.
Ivanov: Nemčija je glede vprašanja varnosti pogrnila
Ivanov je bil oster tudi do ravnanja Nemčije. V humanitarnem pogledu je delovala odlično, je dejal, a v mislih je treba imeti tudi vprašanje varnosti in tu je Nemčija pogrnila. V dokaz, da nadzora nad množico ni, je omenil 9000 ukradenih ali ponarejenih potnih listov, ki so jih odkrili v Makedoniji, ljudje pa so brez težav z njimi prečkali Grčijo. Ob tem obveščevalnih podatkov, ki so jih zbrali makedonski organi, v Uniji niso želeli, ker si jih s tretjimi državami pač ne izmenjujejo, je še poudaril predsednik, ki meni, da "Bruselj porabi preveč časa, da sprejme odločitve" ter da "evropski krizni menedžment ne deluje". "Kaj dela Evropa? Pol leta so potrebovali samo za to, da so organizirali vrh na temo beguncev. V tem času jih je prispelo še milijon," je dejal.
V dogovor s Turčijo makedonski predsednik dvomi, o Grčiji pravi, da iz Bruslja dobi vse, kar hoče – vključno s 700 milijoni evrov za spopadanje z begunsko krizo – naredi pa ne nič, na kritike, ki letijo na njegovo državo, pa odgovarja: "Poskrbeti moramo zase."
Cerar ostro kritiziral nemško begunsko politiko
Slovenski premier Miro Cerar pa je v intervjuju za nemški časnik Die Welt Nemčiji očital protislovno ravnanje v begunski krizi. "Po eni strani Berlin govori, da nemške meje ostajajo odprte za begunce, po drugi strani pa že nekaj časa obstajajo dnevne ali časovne omejitve pri sprejemanju na nemških mejah," je zatrdil.
Ob tem je opozoril, da Nemčija poleg tega v zadnjem času Avstriji vrača vse več migrantov, kar posledično vodi v zavračanje vse več migrantov na avstrijsko-slovenski meji.
Poudaril je, da mora nemška vlada javno povedati, da je pot v Evropo za nezakonite migrante zaprta in da jim ne bo pomagalo zaupati svoj denar in življenja tihotapcem ljudi.
Slovenija je sicer na začetku tedna napovedala, da bo na svoji meji s Hrvaško začela znova polno uveljavljati schengenska pravila in da bo na svoje ozemlje spuščala le še begunce z veljavnimi vizumi in potnimi listi. S tem je Slovenija sprožila verižno reakcijo v državah ob balkanski migracijski poti, saj so isto napovedale še Hrvaška, Srbija in Makedonija.
Cerar je za Die Welt zanikal, da je Slovenija z zaprtjem meje posegla po enostranskih ukrepih, in zatrdil, da le uveljavlja odločitve Evropskega sveta. "Ščitimo schengensko območje tako, da vstop onemogočamo državljanom tretjih držav, ki ne izpolnjujejo kriterijev za vstop in ki za azil niso zaprosili drugje, čeprav so za to imeli priložnost," je pojasnil Cerar in dodal, da so evropski voditelji v ponedeljek odločili, da je nezakonitih migracij na balkanski poti konec. "Mi bi lahko mejo popolnoma zaprli že sredi februarja, a so nas nekateri naši evropski partnerji zaprosili, naj počakamo do zadnjega vrha EU," je dejal.
Poudaril je, da bodo kljub omejitvam na balkanski poti še vedno obstajale zakonite možnosti prihoda v Evropo. A Nemčija in druge večje države EU se morajo po njegovih besedah sedaj osredotočiti na učinkovit nadzor zunanjih meja. Obenem je izrazil skrbi, da bodo tihotapci ljudi še naprej izkoriščali bedo obupanih ljudi. "Tega ne smemo dopustiti," je opozoril Cerar.
Glede dogovarjanja EU in Turčije za zajezitev migracij je Cerar izrazil upanje, da bo prineslo želene rezultate in sicer "znatno, trajno zmanjšanje nezakonitih migracij čez grške otoke proti Evropi". A ob tem je opozoril, da se to doslej še ni zgodilo.
Slovenski premier je prepričan, da bi morala Turčija že v preteklosti storiti več, da bi zajezila nezakonite migracije. "Že novembra lani smo se dogovorili za tak načrt, a od takrat nismo videli veliko napredka," je bil oster Cerar.
Premier je ob tem še pojasnil svoje kritike Grčije, da le spušča migrante naprej proti severu. Grčija je po njegovih besedah predvsem žrtev svoje geografske lege, a je dodal, da ne more svojih problemov prelagati na druge tako, da migrante sistematsko prevaža proti severu. Cerar je poudaril, da ima Grčija kot članica schengenskega območja obveznosti. "Mi smo bili in smo vedno pripravljeni Atenam pomagati," je zagotovil Cerar.
Ob tem je spomnil, da je že v dolžniški krizi Slovenija Grčiji izkazala solidarnost. Od Grčije sedaj pričakuje, da bo sprejela ponujeno evropsko pomoč in pospešeno izvedla dogovorjene ukrepe.
V intervjuju je izrazil še prepričanje, da bo EU vendarle uspelo doseči enotno rešitev za migrantsko krizo. "Vprašanje je, kdaj nam bo to uspelo," je še povedal Cerar.
Na tisoče ljudi obtičalo v Grčiji, ki napoveduje gradnjo sprejemnih centrov
Zaradi pritiskov, ki jih je sprožilo zaprtje balkanske poti, poskuša Grčija namestiti na tisoče migrantov, ki so obtičali na njenem ozemlju. Kljub finančnim težavam bodo Atene ta teden zgradile sprejemne centre za tisoče ljudi, je na srečanju z evropskim komisarjem za humanitarno pomoč Hristosom Stilianidesom zatrdil grški premier Aleksis Cipras.
Migranti zapuščajo Idomeni
Zaradi slabih razmer je okoli 800 migrantov zapustilo migrantski center v Idomeniju ob grško-makedonski meji. Okoli 600 ljudi, med njimi tudi številne družine, je odšlo že v četrtek, več sto ljudi pa je center zapustilo tudi danes.
Grške oblasti so 200 pretežno sirskih in iraških migrantov so namestile v mestu Trikala v osrednji Grčiji, okoli 150 pa naj bi jih do večera prepeljali v mesto Konica pri meji z Albanijo. V Idomeniju pa še vedno vztraja okoli 12.500 ljudi.
Grška vlada za zdaj ne načrtuje, da bi center izpraznila na silo. Migrante na meji trenutno v njihovih maternih jezikih obveščajo, da je balkanska migracijska pot dokončno zaprta, in jim svetujejo, naj se preselijo v sprejemne centre v notranjosti države. Grške oblasti računajo, da bo na ta način večje število migrantov prostovoljno zapustilo Idomeni. Če bodo vztrajali, jih bodo poskušali preseliti brez prisile. Kdaj naj bi center na grško-makedonski meji izpraznili, oblasti še ne razkrivajo.
