Na današnji dan pred 15 leti so v letalskem oporišču Wright-Patterson blizu Daytona v ameriški zvezni državi Ohio sklenili mirovni sporazum, s katerim se je po treh letih končala vojna v Bosni in Hercegovini.
Sporazum so po 21 dneh mirovnih pogajanj, ki so potekala pod okriljem takratnega ameriškega predsednika Billa Clintona, parafirali predsedniki ZRJ Slobodan Milošević, Hrvaške Franjo Tuđman in BiH Alija Izetbegović. Sedaj že vsi pokojni predsedniki so nato sporazum podpisali 14. decembra 1995 v Parizu.
Clintonova poziva politike v BiH k reševanju odprtih vprašanj
Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je ob tej pomembni obletnici pozvala novoizvoljene voditelje države, naj se posvetijo reševanju odprtih ustavnih in drugih vprašanj, ki so v interesu napredka BiH. "Narodi v BiH si zaslužijo trajno stabilnost, učinkovito upravljanje in boljše gospodarstvo. ZDA jim bodo tako kot ostalim državam v regiji stale ob strani ob nadaljevanju poti k mirni in lepi prihodnosti," je poudarila Clintonova.
Sporazum končal bolečo vojno
S sporazumom se je končala ena najbolj krvavih vojn po 2. svetovni vojni, ki se je začela 6. marca 1992, potem ko je BiH 1. marca istega leta razglasila neodvisnost. V vojni je umrlo več kot 200.000 ljudi, v tujino ali po državi pa se je razselilo 2,2 milijona ljudi oziroma več kot polovica prebivalstva. Petnajst let po koncu vojne je razseljenih še vedno 117.000 ljudi, 10.000 pa jih pogrešajo. Po uradnih podatkih se je do konca lanskega leta vrnilo več kot milijon beguncev in razseljenih, od tega okoli polovica beguncev.
Sporazum je BiH vzpostavili kot enotno državo v njenih republiških mejah z dvema entitetama – bošnjaško-hrvaško Federacijo BiH in srbsko Republiko srbsko. In če je sporazumu sprva uspelo vzpostaviti mir in ohraniti celovitost države, pa po 15 letih postaja ovira za napredek države. Ukoreninil je namreč delitve na nacionalni osnovi ter tudi kompleksno, zapleteno in potratno strukturo oblasti, ki ovira odločanje in sprejemanje reform. Zato mednarodna skupnost, vključno z EU, vse bolj poziva k sprejetju ustavnih reform, da bi država postala učinkovita in funkcionalna. Pozivajo tudi k sprejetju reform, nujnih za gospodarsko rast v državi, kjer je 24 odstotkov od 3,8 milijona prebivalcev brezposelnih.
BiH sicer med državami Zahodnega Balkana glede približevanja EU in Natu ostaja na repu, saj je kot zadnja junija 2008 sklenila sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju. Šele aprila letos pa je dobila povabilo v akcijski načrt Nata.
KOMENTARJI (84)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.