Svetovni gospodarski forum v Davosu je danes postregel s kar nekaj zanimivimi nastopi, med drugim so spregovorili nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron, španski kralj Felipe VI in Emmerson Mnangawa, ki je na čelu države po dolgih letih zamenjal zimbabvejskega voditelja Roberta Mugabeja.
Jutro je bilo sicer v Davosu tudi v znamenju sinočnjih protestov, potem ko je okoli 2000 demonstrantov sinoči v Zürich protestiralo proti obisku ameriškega predsednika Donalda Trumpa na forumu. Manjša skupina je protestirala tudi v Davosu, med drugim so celo poskusili skozi varnostno ograjo vdreti na prizorišče foruma.
Trump bo zbrane nagovoril v petek, a skoraj toliko vprašanj kot ugibanje, kaj bo povedal, v Davosu sprožajo govorice o tem, zakaj tja ne bo njegove soproge Melanie. Nekaj rumenih časopisov ocenjuje, da je imata Trumpova zakonsko krizo, potem ko je pornoigralka Stormy Daniels javno zatrdila, da je bila Trumpova ljubica v času, ko je bil ta že poročen z Melanio.
"Populizem je strup"
Vseeno je bila danes v Davosu bolj kot v govorice, pozornost usmerjena v voditelje, ki so nagovorili forum. Nemška kanclerka Angela Merkel, ki se na domačem prizorišču srečuje s težavami pri sestavljanju vlade, je v Davosu dejala, da je odločitev Velike Britanije, da zapusti EU, "obžalovanja vredna". Po drugi strani pa je Evropi dala pogum, da se premakne naprej.
Tudi, ko gre za zunanjo politiko. "Zelo smo ponosni na prosto gibanje, po drugi strani pa se nikoli nismo osredotočali na varovanje naših zunanjih meja. To moramo popraviti, vendar pa zapiranje vase ne bo pomagalo, to moramo rešiti v sodelovanju s sosedi."
Opozorila je na polarizacijo v številnih državah, pa tudi na moteč faktor tehnologije, ki skrbi ljudi in spreminja družbo. Populizem je ocenila kot strupen, protekcionizem pa za slabo idejo.
Zbrane je opomnila, da smo v letu, ko se je pred 100 leti končala prva svetovna vojna. Takrat so politični voditelji v krizo odtavali "kot bi hodili v spanju", je opozorila. Mi pa se moramo vprašati, ali smo se naučili zgodovinske lekcije. Opozorila je, da je generacija, ki je bila rojena po vojni, na potezi, da dokaže, da je osvojila zgodovinsko znanje.
Kot je dejala, je populizem nevaren, strupena mešanica pa se ustvari, ko imajo ljudje občutek, da so v nepoštenem položaju. Opozorila je pred stereotipi, ki delijo ljudi. "Če mislite, da so Američani po naravi protekcionisti, Nemci pa mahajo z železno pestjo, generalizirate stvari in ne spoštujete individualnosti in o ljudeh sklepate, preden z njimi spregovorite, to pa je temelj populizma."
Opozorila je tudi na nevarnost, da digitalna revolucija prinese reprizo napak iz 20. stoletja. Po njenem ni dovolj, če bo sadove te revolucije želo 20 ali 30 odstotkov ljudi, ampak je treba poskrbeti tudi za tiste, ki jih koristi ne bodo zaobjele.
Vprašanje migracij (tudi) krivo za Brexit
Italijanski premier Paulo Gentiloni je opozoril na težo, ki ga je imelo vprašanje migracij na brexit. Po drugi strani pa je prepričan, da je lahko odhod Otoka priložnost za prenovo EU.
Italija je med državami, ki se jo vprašanje migracij še kako dotika, sa je je že pred veliko migrantsko krizo, ki je ohromila evropo, soočala s prihodi množice migrantov na Lampeduso, zdaj, ko se je migrantska kriza večinoma umaknila z naslovnic evropskih medijev, pa se znova sooča z navalom migrantov z libijske obale. Občutek, da so evropski partnerji državo pustili na cedilu, je v Italiji velik, država se je celo sama lotila pogovorov z župani nekaterih libijskih krajev, da bi zajezili dotok novih in novih migrantov. Gentiloni je dejal, da Italija ostaja pri načelu reševanja življenj, zato njena pristanišča ostajajo odprta. Dejal je, da je Italija vsekakor opravila svoj del dela, ko gre za soočanje z migrantsko krizo.
Tudi Gentiloni se je dotaknil področja digitalne inovacije in tehnologije in opozoril, da ogrožata količino in kvaliteto razpoložljivih delovnih mest. Poudaril je, da se je treba upreti ideji, da se bo "svet razdelil na svetovljansko digitalno elito na eni strani ter na vojsko prekarnih in slabo plačanih lokalnih delavcev".
Kot Merklovo tudi Gentilonija skrbi naraščanje populizma. V 40 dneh ga sicer čakajo volitve in kot je dejal, upa, da se ne bodo razpletle v prid populistov. Populizem je označil kot "napačen odgovor na prava vprašanja".
Med bodočimi izzivi pa je izpostavil dejstvo, da ekonomska rast, ki zdaj sledi kriznemu obdobju, ne zmanjšuje neenakosti, ko gre za dohodke ljudi, ampak se neenakost še veča.
Rast sama po sebi ne pomeni rešitve
Da je sklepanje, da gospodarska rast sama po sebi pomeni rešitev, napačno, je opozoril francoski predsednik Emmanuel Macron. Opozoril je na fragmentacijo, ki se dogaja, ko se del držav spet umika v nacionalistične ideje. Po njegovem že dlje časa korakamo v napačno smer – tako ko gremo v smeri manjšega sodelovanja, odmikanja od tega, kar je dosegla globalizacija ali ko govorimo o boju proti klimatskim spremembam. Prav tako zasebnim podjetjem dovoljujemo, da bdijo nad tako pomembnimi vprašanji kot je vprašanje nadzora umetne intelligence – ker o tem nimamo dogovora na visoki ravni.
Macron je dejal, da Evropa potrebuje 10-letno strategijo, ki bi jo naredila zeleno, znanstveno in politično silo. Ocenil je, da je potrebne več ambicije za enotno Evropo. Desetletna strategija bi morala biti sestavljena do konca leta, je dejal. Med ključnimi točkami pa izpostavil, da bo potrebno v svetu, kjer "potrebujemo več možganov in manj orožja", reformirati šolstvo, se zavedati pomena človeškega kapitala, inovacije postaviti v center ekonomije, reformirati investicije in kapital, pa tudi strukture, ki morajo postati bolj prilagodljive.
Medtem ko je pozval k akciji na evropski ravni pa je še dodal, da se je ob tem potrebno zavedati, da se je globalizacija znašla na razpotju pred številnimi izzivi.
Tehnologija lahko povzroči tretjo svetovno vojno
Med zanimivejšimi govorci na dogodkih Davosa je bil še Jack Ma iz skupine Alibaba Group. Ta je dejal, da lahko tehnologija sproži celo tretjo svetovno vojno, če svetovni voditelji ne bodo stopili skupaj in zajezili njenih potencialnih negativnih učinkov.
"Prva tehnološka revolucija je povzročila prvo svetovno vojno, druga drugo, zdaj pa imamo tretjo. Če ne bomo stopili skupaj, se bodo ljudje spet borili drug proti drugemu, ker bo tehnologija povzročila še več neenakosti," je opozoril in človeštvo pozval, naj se raje bori proti boleznim, onesnaženju in revščini, ne pa proti sebi.
Facebook kot cigarete
Šef družbe Salesforce Marc Benioff pa je postal zadnji v vrsti tistih, ki opozarjajo na škodljive učinke Facebooka. Dejal je, da bi morali to družbeno omrežje regulirati "kot proizvajalce cigaret, ker imajo družbena omrežja škodljive učinke in povzročajo odvisnost".
Za CNBC je opozoril, da bi morala družba čim prej nasloviti vprašanje, kako tehnologija zasvoji ljudi, še posebej v luči tega, da tehnološki velikani tehnologijo pogosto razvijajo medtem ko imajo v glavi vprašanje, kako uporabnike narediti čim bolj zasvojene.
KOMENTARJI (110)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.