Srhljivi dogodek se je pripetil v bolnišnici v mestu Emory. 55-letnemu bolniku se je po infarktu ustavilo srce, zdravniki pa so že prej prejeli potrditev, da je umrli darovalec organov. Med operativnim posegom pa je človek, kot poroča nevrolog Adam Webb iz univerzitetne bolnišnice v Emoryju, začel kazati znake življenja. Kot pravi Webb, je anesteziolog ugotovil, da je umrli zakašljal ter začel dihati, začasno pa so se mu povrnile tudi možganske funkcije. To pa je trajalo le kratek čas, saj je nedolgo zatem umrl.
Po uradnem poročilu, razkritem v reviji Critical Care Medicine, je bila smrt ugotovljena po standardni metodi in po tem, ko so umrlega dlje časa neuspešno oživljali. Nevrologi niso ugotovili očesnega refleksa ali odziva na bolečino celih 24 ur, kar po Webbovih navedbah ustreza kriterijem za ugotavljanje nepovratne možganske odpovedi.
Dan po tem je sledila operacija in med posegom je umrli začel kazati refleksne funkcije, zakašljal je in začel samostojno dihati. Zdravniška ekipa se je znašla pred neljubo nalogo, kako dogodke predstaviti družini umrlega, še bolj pereča pa je diskusija, kako ustrezni so kriteriji za določanje možganske smrti.
Že pred leti, natančneje leta 2008, pa je v javnosti odmeval primer 59-letne bolnice iz Charlestona, domnevno mrtve Val Thomas, ki so se ji po razglasitvi za možgansko mrtvo povrnile možganske funkcije v navzočnosti svojcev, ki so se prav takrat odločali o tem, da bi poklonili organe domnevno preminule matere. Gospa Thomas ni kazala znakov možganske aktivnosti kar 17 ur, nato se je predramila in začela pogovarjati z medicinskimi sestrami.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.