Rusija zahteva izročitev Zakajeva na podlagi obtožb, da je med letoma 1991 in 2001 vodil skupino čečenskih borcev, ki naj bi izvedla vrsto terorističnih in kriminalnih dejanj.
Rusko državno tožilstvo je danskim oblastem tudi predalo dokazno gradivo, ki naj bi Dansko prepričalo v izročitev Zakajeva.
45-letnega Zakajeva je danska policija aretirala 30. oktobra, ko se je v imenu čečenskega političnega voditelja Aslana Mashadova v Koebenhavnu udeleževal svetovnega čečenskega kongresa. Aretacija je bila izvedena na podlagi seznama domnevnih teroristov, ki ga je posredovalo rusko zunanje ministrstvo. Rusija je Zakajeva sprva obtoževala tudi vpletenosti v množično ugrabitev v moskovski koncertni dvorani Dubrovka, vendar je kasneje te obtožbe umaknila.
Schröder in Putin v Oslu o Čečeniji in Iraku
Nemški kancler Gerhard Schröder je pozdravil konstruktivna prizadevanja ruske politike do Čečenije in pri tem ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu izrazil solidarnost Nemčije pri ruskem boju proti terorizmu. Putin pa je na srečanju poudaril, da je Čečenija rusko notranje vprašanje. Ruski predsednik in nemški kancler sta se na 75 minut trajajočem srečanju sestala ob robu obiskov na Norveškem, pogovarjala pa sta se tudi o iraškem vprašanju.
Glede spora v Čečeniji je nemški kancler povedal, da je z zanimanjem sprejel informacije o tem, kako Rusiji organizira in pospešuje politični proces o tem vprašanju. "Za nas solidarnost z Rusijo in njenem boju proti terorizmu je in ostaja samoumevna," je odgovoril Schröder.
Glede iraškega vprašanja sta ruski predsednik in nemški kancler soglasna. Ob tem sta se medsebojno pohvalila za pozitivno vlogo, ki sta jo odigrala pri izdelavi nove resolucije varnostnega sveta. Schröder je pri tem dejal, da je sedaj vse odvisno od tega, ali jo bo Irak izpolnil od črke do črke. Putin pa je menil, da v iraški družbi prevladuje pozitiven odziv na resolucijo. Voditelja sta se pozitivno označila tudi dogovor med Moskvo in Evropsko unijo glede dostopa do eksklave Kaliningrad.
Nemški kancler in ruski predsednik sta s tem srečanjem v Oslu nadoknadila za oktober predvideno srečanje, ki ga je Putin odpovedal zaradi drame s talci. Putina je sprejel tudi norveški kralj Harald V., srečal pa naj bi se tudi z norveškim premierom Kjelom Magnejem Bondevikom. Na poti na srečanje z norveškim premierom je Putinovo vozilo z vzkliki "Ustavite vojno v Čečeniji" spremljalo kakih 50 protestnikov.
