Barroso kritizira, Danska vztraja

Evropska unija bo zahtevala pisna zagotovila od Danske, da nadzor mej ne bo vplival na svobodo gibanja v schengenskem prostoru, poročajo Ria Novosti, ki se sklicujejo na neimenovani vir. Tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso ima "resne pomisleke", ali so danske odločitve skladne z evropsko zakonodajo. Komisija bo ukrepe temeljito preučila in po potrebi ukrepala v skladu s svojimi pristojnostmi, je napovedal.

O danskih ukrepih za krepitev nadzora se je po telefonu pogovarjal s predsednikom danske vlade Larsom Lokkejem Rasmussenom ter mu na podlagi pogovora in prve pravne analize ukrepov poslal pismo z resnimi pomisleki, v katerem dansko vlado poziva k spoštovanju evropske zakonodaje. Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström poziva dansko vlado, "naj se vzdrži enostranskih dejanj in zagotovi, da bodo vsi njeni ukrepi v skladu z evropsko zakonodajo". Po njenih besedah bo komisija, če bo treba, uporabila vsa razpoložljiva orodja za zagotavljanje spoštovanja zakonodaje.

Barroso: Danski ukrepi ogrožajo evropski enotni trg

Pri nameri danske vlade, da uvede okrepljen nadzor na notranjih mejah v EU s ciljem boja proti čezmejnemu kriminalu in utaji davkov, gre, kot razume Barroso, za "stalno carinsko navzočnost na mejah", ki predvideva gradnjo novih prostorov, novačenje novega carinskega osebja, celovit videonadzor in tudi policijsko podporo. Ti ukrepi "postavljajo pod vprašaj gladko delovanje evropskega enotnega trga in koristi, ki jih prinaša območje brez notranjih meja podjetjem in državljanom", piše v pismu Rasmussenu.

Prva pravna analiza danskih ukrepov, ki jo je Barroso danes dobil od služb Evropske komisije, pa "vzbuja resne dvome", ali so napovedani ukrepi v skladu z obveznostmi Danske po evropski in mednarodni zakonodaji.

Danska vztraja

Kljub ostri kritiki iz Bruslja pa Danska vztraja pri napovedanih novih ukrepih na meji. Minister za davke Peter Christensen je namreč jasno povedal, da vlada ne glede na Barrosove izjave ne bo odstopila od svojih načrtov. Ponovil je, da so načrtovane carinske kontrole v skladu s pravili schengna in bodo v roku treh tednov uveljavljene.

Države grozijo z zapiranjem mej

Na začetku maja je Evropska unija po pritožbah Italije in Francije zaradi številnih nezakonitih pribežnikov iz Afrike in Bližnjega vzhoda izjemoma dopustila možnost poostrenega nadzora na mejah v schengenskem območju. Zatem se je za okrepitev nadzora na meji z Nemčijo in Švedsko odločila Danska, kar nekateri tolmačijo kot vnovično uvajanje nadzora notranje meje.

Danske oblasti so sicer zatrdile, da na mejah ne bodo pregledovali osebnih dokumentov in izvajali poostrenega nadzora osebne prtljage potnikov. Po besedah ministra za integracijo Sorena Pinda bodo zgolj okrepili carinsko kontrolo, pri čemer bodo podrobno pregledovali sumljiva vozila. Pobuda za poostren nadzor mej je sicer prišla iz vrst Danske ljudske stranke.

Ministrica Kresalova: Schengen ne bo padel

Evropski notranji ministri so včeraj na izrednem zasedanju v Bruslju poudarili, da je schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah ena temeljnih vrednot Evropske unije, ki jo je treba ohraniti in varovati ter da je treba okrepiti zunanjo evropsko mejo. "Bistveno sporočilo današnje razprave je, da schengenski prostor seveda ne bo padel. Državljani Evropske unije se bodo še vedno prosto, brez meja, premikali po prostoru EU," je na primer dejala slovenska ministrica Katarina Kresal.