Kot je sporočilo dansko ministrstvo za pravosodje, so Zakajeva, ki ga ruska stran obtožuje terorističnih dejavnosti, medtem že izpustili iz pripora in lahko odide iz države.
Kje se trenutno nahaja, pa ni znano. Zunanje ministrstvo v Koebenhavnu je medtem ruskega veleposlanika Nikolaja Bordiuža poklicalo na pogovor, da mu je pojasnilo razloge za zavrnitev ruske zahteve. Rusija je v odzivu obsodila odločitev Danske, ki so jo po mnenju Moskve vodili politični in ne pravne razlogi.
Po mnenju ruskega ministra za pravosodje Jurija Čajke je bilo od začetka jasno, da je Danska zavlačevala s sprejemom odločitve glede ruske zahteve in da Zakajeva ni nameravala izročiti. Minister je ob tem še izrazil prepričanje, da je Rusija dala Danski več kot dovolj dokazov za izročitev njenega državljana, ki je bil obtožen hudih zločinov.
Pravniki danskega ministrstva za pravosodje so zahtevo Moskve zavrnili, ker po njihovi oceni dokazi, ki jih je predložila Rusija, niso bili zadostni. Menijo, da je za večino dokazov proti Zakajevu za obdobje med letoma 1995 in 1996 značilno veliko nejasnosti glede opisa dejanj, časa, kdaj so se ta dejanja zgodila, nejasnosti pa so tudi glede vloge Zakajeva v povezavi s temi dogodki.
45-letnega Zakajeva je danska policija aretirala 30. oktobra, ko se je v imenu čečenskega političnega voditelja Aslana Mashadova v Koebenhavnu udeleževal svetovnega čečenskega kongresa. Rusija je nato zahtevala njegovo izročitev na podlagi obtožb, da je med letoma 1991 in 2001 vodil skupino čečenskih borcev, ki naj bi izvedla vrsto terorističnih in kriminalnih dejanj. Rusija je Zakajeva sprva obtoževala tudi vpletenosti v množično ugrabitev v moskovski koncertni dvorani Dubrovka konec oktobra, a je kasneje te obtožbe umaknila. Danske oblasti so medtem Zakajevu sicer dvakrat podaljšale pripor, 12. novembra za štirinajst dni, 26. novembra pa za devet dni.
Edini poslanec iz Čečenije v dumi, spodnjem domu ruskega parlamenta, Aslambek Aslahanov pa je v pogovoru za moskovski radio Eho dejal, da ni presenečen nad odločitvijo Koebenhavna. Kot je ocenil, danski pravosodni organi niso prejeli dovolj dokazov s strani tožilstva, na podlagi katerih bi lahko opravičili izročitev Zakajeva.
