Slovenija

FOTO: Začaran krog: novi konflikti – nove žrtve protipehotnih min

Ljubljana, 04. 04. 2016 10.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 4 min
Avtor
N.S./K.H.
Komentarji
5

Protipehotne mine, ki jh je še vedno najti tudi na Hrvaškem in v BiH, vsako leto terjajo krvni davek. Leta 2011 je po pristanku na minskem polju na Jahorini brez obeh nog ostal slovenski jadralni padalec, sicer pa je leta 2014 po vsem svetu zaradi min umrlo ali bilo poškodovanih 12 odstotkov več oseb kot leta 2013.

Novi spopadi in nove vojne prinesejo nova neeksplodirana ubojna sredstva, je ob današnjem mednarodnem dnevu osveščanja o nevarnosti min povedal direktor ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti Damjan Bergant. Kot je dodal, število žrtev min zato v svetu narašča, kot nujno ob tem pa je izpostavil osveščanje in izobraževanje.

Bergant je v okviru današnjega osrednjega dogodka Posodi svojo nogo – zavihaj hlačnico pojasnil, da je v naši soseščini najbolj minsko onesnažena Bosna in Hercegovina, saj so mine še vedno na od dveh do petih odstotkih tamkajšnjega ozemlja. Programi osveščanja so namenjeni zlasti otrokom, namen današnje akcije pa je po Bergantovih besedah vsaj enkrat letno spomniti na pereč globalni problem.

Vodja projektov pri ITF Iztok Hočevar je opozoril, da novi konflikti prispevajo k porastu žrtev. "Nenehno se odpirajo novi konflikti in ti situacijo samo poslabšujejo. Če smo v neki državi očistili ozemlje in zmanjšali število žrtev na minimum, pa se drugje pojavljajo novi konflikti," je dejal. Ob tem je dodal, da smo "do neke mere žal v začaranem krogu", obenem pa je izpostavil, da so v zadnjem desetletju zabeležili ogromen napredek, saj je 28 držav poročalo o očiščenem ozemlju.

Mine še vedno vsako leto zahtevajo več kot tri tisoč novih žrtev v več kot 60 državah in na prizadetih ozemljih ovirajo proces pokonfliktne obnove. Med najbolj minsko onesnaženimi državami na svetu sta poleg Kolumbije, Afganistana, Kambodže in Iraka, tudi nam bližji Bosna in Hercegovina ter Hrvaška. Mine in drugi eksplozivni ostanki vojne so še vedno prisotni tudi v Srbiji, Črni gori in na Kosovu.

Slovenija z minami ni onesnažena, se je pa v boju proti protipehotnim minam skozi aktivnosti ITF razvila v enega najuspešnejših projektov Slovenije na področju človekove varnosti in ima široko razvejano mednarodno delovanje, so opozorili na slovenskem zunanjem ministrstvu, kjer ob obeležitvi tega dne z ITF sodelujejo tudi letos.

"Slovenija je bila med prvimi državami, ki so ratificirale konvencijo o prepovedi protipehotnih min, s katero so se države zavezale k celoviti prepovedi uporabe, skladiščenja, proizvodnje in prodaje protipehotnih min," so zapisali na MZZ, kjer obenem dodajajo, da število pogodbenic konvencije počasi narašča in je doseglo število 162.

Mine in drugi eksplozivni ostanki vojne še dolgo po končanju spopadov prežijo na svoje žrtve. Mine so lahko – odvisno od modela – smrtonosne, v primeru preživetja pa so žrtve zaznamovane za celotno življenje. Tudi rehabilitacijski proces je dolgotrajen in boleč, ponovna vključitev žrtev v družbo pa predvsem odvisna od okolja in pomoči ter prejete podpore.

Mednarodni dan osveščanja o nevarnosti min obeležujemo z zavihano hlačnico.
Mednarodni dan osveščanja o nevarnosti min obeležujemo z zavihano hlačnico. FOTO: Miro Majcen

Še vedno jih proizvajajo in uporabljajo

Protipehotne mine se kljub naporom mednarodne skupnosti še vedno proizvajajo in uporabljajo, tako s strani uradnih državnih vojaških akterjev kot nedržavnih oboroženih skupin. Leta 2014 je po vsem svetu umrlo ali bilo zaradi protipehotnih min in ostalih eksplozivnih ostankov vojne poškodovanih 3.678 ljudi, kar je 12 odstotkov več kot leta 2013.

ITF je ustanovila Vlada RS leta 1998 ob koncu konfliktov na območju Jugovzhodne Evrope. Trenutno deluje v 30 državah in so letos presegli 350 milijonov evrov zbranih donatorskih sredstev. Z zbranimi donacijami so od leta 1998 očistili že preko 135 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in drugimi neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, omogočili rehabilitacijo 1.251 žrtvam ter izvajali številne druge aktivnosti na področju krepitve človekove varnosti.

Leta 2011 je protipehotna mina za vedno zaznamovala življenje tudi takrat 28-letnemu slovenskemu jadralnemu padalcu, ki je na Jahorini pristal na minskem polju. Zaradi poškodb, ki jih je pri tem dobil, so mu morali amputirati obe nogi, eno nad in drugo pod kolenom.

Da države jugovzhodne Evrope še vedno niso popolnoma varne, je poudaril Bergant. ''Pomembno je, da čiščenje ozemelj čim prej zaključimo, in da lahko ljudje na teh območjih znova normalno zaživijo in se države znova razvijajo,'' je povedal.

ITF v državah naše soseščine še vedno deluje zelo intenzivno. Za Bosno in Hercegovino, Srbijo, Albanijo, Kosovo in Hrvaško želijo ob ustrezni podpori donatorjev v letošnjem letu nameniti več kot 12 milijonov evrov. ''Donatorji so prepoznali finančno in projektno vodenje ITF kot zelo učinkovit model, poleg tega pa so nas kot del rešitve prepoznale tudi prizadete države. Z optimizmom nas navdaja tudi dejstvo, da se je v zadnjih letih trend zbranih donacij znova obrnil v pozitivno smer,'' je pojasnil Bergant in dodal, da ''to nakazuje, da v mednarodni skupnosti in v spreminjajočem se globalnem varnostnem okolju še vedno obstaja močna pripravljenost za podporo protiminskemu delovanju, ki v ospredje postavlja človeka.''

V Ljubljani so lahko tudi otroci v družbi strokovnjakov za protiminske aktivnosti spoznavali problematiko min in neeksplodiranih ostankov vojn.
V Ljubljani so lahko tudi otroci v družbi strokovnjakov za protiminske aktivnosti spoznavali problematiko min in neeksplodiranih ostankov vojn. FOTO: Miro Majcen

'Posodi svojo nogo – zavihaj hlačnico'

V Sloveniji danes že peto leto zapored vihamo hlačnice. S tem simbolno posodimo svojo nogo žrtvam min, izrazimo solidarnost in se pridružujemo mednarodnim aktivnostim za svet brez min. Na Prešernovem trgu so med 14. in 16. uro mimoidoči na dogodku 'Posodi svojo nogo – zavihaj hlačnico' v družbi strokovnjakov za protiminsko dejavnost spoznavali problematiko min in eksplozivnih ostankov vojne, obenem pa so vse povabili k simbolnemu vihanju hlačnic in fotografiranju za objavo na družbenih omrežjih.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

johanca123
04. 04. 2016 18.56
+0
Vsaj nogi bi si lahko depiliral in nohte porezal!
luckyss..
04. 04. 2016 16.31
+11
Zavihajte hlačnice in ugasnite luč, pa z eno roko se primite za uho, da boste uresničili vse bebave simbolične geste za letos..In seveda ne pozabite lepit sproti na FB zastav aktualnih terorističnih napadov...Vse to precej pomaga..
ni_mi_vse_eno
04. 04. 2016 13.48
+2
Politiki so v službi bankirjev. Oni morajo producirat državni dolg, da s tem zadolžijo ljudstvo. Plačuj obresti od obresti, vendar se ne vprašaj zakaj so vse države zadolžene. Nagradimo bankirja z miljon evri nagrade, medtem ko plačujete davke za plačilo obresti in vihate hlačnice.
Našvasan_zob
04. 04. 2016 12.01
+19
Namesto da bi postrelili politike, ki so furali vojne in postrelili bankirje, ki so financirali vojne, vi vihate hlačnice.. hehe
vstajnik1941
04. 04. 2016 15.05
+5
odvihajo naj si veke da bodo videli resnico in ušesa da bodo slišali!