Oko orkana 'treščilo ' ob obalo ZDA: mati in otrok prvi smrtni žrtvi Florence

Orkan Florence je zgodaj zjutraj po lokalnem času (okoli 13. ure po srednjeevropskem času) dosegel obalo Severne Karoline. Ob obalo je 'zadel' pri kraju Wrightsville. Nekaj ur pozneje je na kopno treščilo tudi oko orkana. 

Medtem je oslabel v orkan 1. kategorije z vetrom do 145 kilometrov na uro. Čeprav je to veliko manj, kot so se bali in pričakovali, so hitrosti vetra najvišje v Severni Karolini v zadnjih vsaj 158 letih. Sicer pa Florence najbolj ogroža z valovi plime, visokimi do dva metra, in obilnim deževjem.

A to je šele začetek. Določeni deli Severne Karoline so že pod vodo - poplavlja ceste in stavbe. Veter podira drevesa, strehe in povzroča poškodbe na zgradbah. Težave pa imajo tudi s požari, ki jih neti zaradi močnega vetra poškodovana električna napeljava.

Močni vetrovi orkana pa so terjali tudi že prvi smrtni žrtvi. Po navedbah policistov, je v kraju Wilmington v Severni Karolini mater in otroka ubilo drevo, ki je padlo na hišo. Očeta so poškodovanega odpeljali v bolnišnico, poroča CNN. Poleg njiju so potrdili še dve smrtni žrtvi. 

Reševalci so že na delu sicer od noči na petek. Čez noč so uspeli rešiti 200 oseb iz kraja New Bern, ki leži med dvema rekama in ga je poplavilo uvodno deževje. Okrog 150 jih je moralo na rešitev počakati do jutra. Iz hotela v kraju Jacksonville so evakuirali 70 gostov, ker je majavo poslopje kazalo znake vdaje vetru in dežju.

Brez elektrike je za uvod ostalo okoli pol milijona odjemalcev, razmere pa naj bi se le še poslabševale. Energetsko podjetje Duke ocenjuje, da bo brez elektrike v času neurja do tri milijone ljudi, izpadi pa bodo trajali tedne. Škodo, ki jo bo povzročil orkan Florence, vnaprej ocenjujejo na do 60 milijard dolarjev.

Pristojne skrbi tudi, da bi predvsem poplave, ki jih prinaša Florence, vzele številna življenja.

Ob obali obeh Karolin namreč pričakujejo hude nalive, oblasti v Myrtle Beach so za prebivalce uvedle policijsko uro. Menijo, da bi lahko ljudje na prizadetih območjih ostali brez elektrike tudi za več kot teden dni.

Na območju so težave v prometu, odpovedali so tudi 1400 letov. Guverner Severne Karoline Roy Cooper je ljudem sporočil: "Danes je nevarnost postala realnost."

Oblasti so evakuirale predvsem ljudi vzdolž obale, vseeno so se številni odločili napolniti zaloge hrane in vode ter ostati.

Najbolj zanimivo pri tem orkanu je, da sedaj Florida sprejema begunce pred neurjem, običajno pa se je doslej dogajalo, da so ljudje iz Floride bežali proti Južni in Severni Karolini, Georgii in drugam, ker je ta država najbolj pod udarom orkanov.

Ogrožene so tudi živali, saj so ljudje svoje hišne ljubljenčke med evakuacijo puščali doma, zaskrbljeni so po živalskih vrtovih. Velik del obeh Karolin bo v naslednjih dneh pod hudim smradom, saj so na poti orkana številne svinjske farme, katerih bazene odplak bo poplavilo.

Florence se je do prihoda na obalo sicer unesel, saj je pred tem veter dosegal hitrosti 225 kilometrov na uro. Prizadetim območjem je tako prihranjeno najhujše vsaj z vidika silovitega vetra. Vendar orkanski veter nikoli ni največji krivec za smrti. Statistika ugotavlja, da 49 odstotkov žrtev velikih orkanov povzročijo visoki valovi plime, 27 odstotkov silovit dež, le osem odstotkov pa veter.

Vse huje bo

Strokovnjaki sicer opozarjajo, da je, ko gre za orkane, vsako leto pričakovati burnjše dogajanje. Če znanstveniki dolgo niso bili enotni, kakšni bodo vplivi globalnega segrevanja na orkane in tropske ciklone, je v zadnjih letih vse bolj jasno, da vse toplejše ozračje pomeni tudi vse hujše orkane.

Orkan Harvey je lani vzel 82 življenj in povzročil za skoraj 200 milijard evrov škode. Znanstveniki so takrat ocenili, da je zaradi klimatskih sprememb orkan s seboj prinesel za 38 odstotkov več padavin kot bi jih sicer.

Ugotovili so tudi, da je odstotek najmočnejših orkanov leta 2012 prinesel 71 odstotkov več dežja kot leta 1958. Zaradi višjih temperatur nad oceanom voda v večjih količinah izhlapeva v sisteme nizkega zračnega tlaka, ki se kasneje spremenijo v ciklone, več vlage znotraj nevihtnega sistema pa pomeni večjo količino padavin, ko neurje udari.

Zaradi povečane kondenzacije znotraj orkana se tlak v sistemu še zniža, kar nevihtnemu sistemu omogoča, da zrak vsrka hitreje in močneje. To pomeni orkan višje stopnje, saj veter dosega višje hitrosti. Podatki zadnjih let kažejo, da je orkanov četrte ali pete stopnje vse več. Močnejši orkani pa pomenijo več škode.

Pristojni ameriški urad, ki se ukvarja s posledicami vremenskih pojavov, je izračunal, da je vse večja škoda med orkansko sezono posledica tega, da orkani vse bolj prizadenejo celino, saj se zaradi večje moči pomikajo vse dlje v notranjost. Strokovnjak za dogajanje v atmosferi Jim Kossin opozarja, da se bodo morala na orkane pripraviti tudi območja, ki jih doslej niso bila vajena.