Veliko latinskoameriških političnih voditeljev je v luči zadnjih dogodkov v Hondurasu dejalo, da bodo od tam umaknili svoje odposlance, če predsednik Manuel Zelaya ne bo smel nadaljevati svojega dela na položaju, na katerega je bil izvoljen.
Včeraj so se v tej državi sicer nadaljevali protesti Zelayevih podpornikov. Na ulicah se je zbralo okrog 1500 demonstrantov, nekateri med njimi so bili zamaskirani in oboroženi z gorjačami in kamenjem. Policija jih je skušala razgnati s solzivcem. Tega naj bi metali celo iz helikopterjev. Okrog 20 protestnikov je bilo aretiranih, okrog 30 pa ranjenih.
Vrnil se bo domov
Zelaya se je včeraj udeležil sestanka v Nikaragvi, kjer so se zbrali voditelji iz regije. Predsednik, ki so ga vojaške sile, domnevno po naročilu vrhovnega sodišča, pregnale v Kostariko, se je tam odločil, da se bo vrnil v svojo domovino. Spremljal ga bo vodja Organizacije ameriških držav (OAS) Jose Miguel Insulza, ki je to tudi predlagal.
Novi predsednik oziroma njegov namestnik Roberto Micheletti je ob tem dejal, da večina prebivalcev Hondurasa podpira državni udar, saj je ta državo rešil pred radikalnih socializmom v slogu venezuelskega predsenika Huga Chaveza. "Honduras je danes bolj demokratičen kot pred tremi dnevi,“ je dodal.
Politična kriza
Politična kriza v tej državi se je začela v nedeljo, ko je vojska prišla v predsednikovo rezidenco in ga odpeljala s sabo. Izgnali so ga v Kostariko, kjer je tudi zaprosil za azil. Razlog naj bi bil sporen referendum, ki ga je razpisal, da bi dosegel spremembo ustave, med drugim možnost ponovne kandidature. Vrhovno sodišče ga je razglasilo za protiustavnega in vojski naročilo, naj posreduje, zato je do izgona prišlo samo uro pred odprtjem volišč. Mednarodna skupnost je potezo ostro obsodila.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.