Danci na referendumu zavrnili tesnejše sodelovanje z EU

Kot kažejo končni izidi, je predlog zavrnilo 53,1 odstotka udeležencev referenduma, za jih je bilo 46,9 odstotka.

"To je jasen ne ... V celoti spoštujem odločitev Dancev," je dejal danski premier Lars Lokke Rasmussen na novinarski konferenci, potem ko se je med kampanjo zavzemal za spremembe v skladu s podporo mednarodni koordinaciji v boju proti čezmejnemu kriminalu, vključno z nasilnim ekstremizmom. "Zdi se mi, da Danci niso obrnili hrbta temu, o čemer smo glasovali, temveč morda tistemu, o čemer nismo," je dejal po objavi izidov. Izid po njegovi oceni odraža negotovost in dvom Dancev glede posledic glasovanja 'za', morda pa tudi splošnega skepticizma do EU in mnogih drugih zadev, ne pa, da ne želijo dati danski policiji močno orodje za boj proti čezmejnemu kriminalu.

Izid pomeni nadaljevanje obstoječega sistema, po katerem je Danska avtomatično izvzeta iz določene zakonodaje EU. Za to se je med drugim zavzemala evroskeptična in do priseljencev sovražna Danska ljudska stranka (DF), ki je od junijskih volitev druga najmočnejša stranka v državi in na podporo katere računa Rasmussenova manjšinska vlada. Po njenem mnenju bi namreč spremembe Dansko slej ko prej prisilile, da sprejme begunsko politiko EU.

Ob vladi so poraženi tudi tisti, ki so predlagali uvedbo fleksibilnejšega sistema, po katerem bi Danci o izvzetju oziroma ne-izvzetju odločali od primera do primera, podobno kot Velika Britanija in Irska.

Zagovorniki sprememb so med drugim svarili, da bo Danska brez teh sprememb izključena iz sodelovanja v evropskem policijskem uradu Europol, ki bo prihodnje leto preoblikovan v nadnacionalno agencijo EU. Država bo morala sedaj, če bo hotela ostati v Europolu, z agencijo izpogajati nek poseben dogovor.

Rasmussen je že napovedal, da se bo v ponedeljek sestal z voditelji drugih strank, da bi ugotovili, kako naprej. V Bruselj pa bo potoval 11. decembra na pogovore s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom.

Referendumska kampanja je odprla veliko različnih in zelo zapletenih tem, tako da mnogi Danci niso razumeli, za kaj sploh gre. Osrednji temi sta bili begunska kriza in terorizem. Vse do konca je bilo sodeč po anketah neodločenih kar do 30 odstotkov volivcev, medtem ko sta bila tabora za in proti precej izenačena.

Opozorila Evropi, naj upošteva kritiko

V EU se na referendumsko odločitev v glavnem odzivajo z besedami, da je takšna demokratična volja Dancev, ki jo je treba spoštovati in sprejeti. A nekateri opozarjajo tudi, da je to znamenje kritičnosti do evropskih institucij, ki ga mora Evropa vzeti resno.

"Vidimo več kritičnosti do evropskih institucij in tega znamenja se moramo zavedati," je dejal belgijski notranji minister Jan Jambon. Evropa mora biti po njegovem mnenju zelo pazljiva pri svojem ravnanju, saj je v nekaterih državah čutiti nasprotovanje njenim rešitvam. Danski referendum je znamenje, ki ga je treba upoštevati, je še poudaril.

Luksemburški minister za notranjo varnost Etienne Schneider je izrazil obžalovanje, a izpostavil, da je treba sprejeti demokratično voljo Dancev. Danci na področju pravosodja in notranjih zadev ne želijo več sodelovanja, kar je treba sprejeti in razpravljati o tem, kako naprej, je še dejal.

Dansko odločitev obžaluje tudi evropski koordinator za boj proti terorizmu Gilles de Kerchove, saj EU po njegovem mnenju na tem področju potrebuje Dansko.

V Evropski komisiji pa izid referenduma jemljejo na znanje. V Bruslju so ob tem sporočili, da se bosta predsednik komisije Jean-Claude Juncker in Rasmussen o posledicah referenduma pogovarjala na srečanju konec prihodnjega tedna.