Na 61. obletnico osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz je svet danes prvič obeležil svetovni dan spomina na holokavst, ki ga je novembra lani razglasila Generalna skupščina Združenih narodov. Tedaj so vse države pozvali, naj se 27. januarja še posebej spomnijo žrtev holokavsta - načrtnega poboja več kot šest milijonov judov med drugo svetovno vojno s strani nacistov - in s tem ohranijo spomin na te grozote tudi za prihodnje rodove.
'Holokavst je mit'
Toda nad letošnjim dnevom spomina na holokavst, ki ga že vse od konca druge svetovne vojne obeležuje zlasti Izrael, visi temna senca izjav novega iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada, ki je relativiziral holokavst in ga označil za mit. Hkrati se Iran pripravlja celo na "znanstveno" konferenco o obstoju in obsegu holokavsta.
Svet je enoten
Tako kot je praktično ves svet obsodil izjave iranskega predsednika, je ves svet danes z obsodbo holokavsta enotno obeležil tudi dan spomina na žrtve enega največjih zločinov proti človečnosti v zgodovini. V številnih evropskih prestolnicah so potekale številne slovesnosti in manifestacije. V Varšavi na primer ves dan po mestu vozi prazen tramvaj z narisano rumeno judovsko zvezdo; takšno, kakršno so morali med drugo svetovno vojno nositi vsi judi v okupirani Evropi, s čimer so jih nacisti ožigosali kot nevredna bitja, pripravljena na iztrebitev.
Eden najgrozovitejših simbolov te nacistične politike "končne rešitve judovskega vprašanja v Evropi" je bilo koncentracijsko taborišče Auschwitz, kjer je v plinskih celicah ali poskusih nacističnih znanstvenikov izgubilo življenje med 1,1 in 1,5 milijona ljudi, pretežno judov. V njem je bilo pomorjenih tudi 85.000 Poljakov drugih veroizpovedi, 20.000 Romov, 15.000 Rusov in 12.000 pripadnikov drugih narodov. Tudi zato je dan, ko je Rdeča armada osvobodila ta simbol zla druge svetovne vojne, postal svetovni dan spomina na holokavst in njegove žrtve.
Slovesnost tudi v Rižarni
Ob svetovnem dnevu spomina na holokavst so se žrtev spomnili tudi v tržaški Rižarni. Po polaganju vencev, kjer je bila nekoč krematorijska peč tega nekdanjega koncentracijskega taborišča, sta udeležence slovesnosti nagovorila tržaški župan Roberto Dipiazza v italijanščini in županja Doline Fulvia Premolin v slovenščini, nato pa so se zvrstili še verski obredi.
Dipiazza je bil med glavnimi govorniki tudi na lanski osrednji slovesnosti, ko je opozoril, da so zidovi Rižarne neme priče poboja več tisoč partizanov, Slovencev, Hrvatov, Furlanov, judov, civilistov, vojakov, italijanskih protifašistov in nasprotnikov režima. Pri tem je poudaril tudi, da se ne sme pozabiti največje tragedije v človeški zgodovini in ponarejanja resnice.
Tokrat pa je opozoril na še vedno prisotno sovraštvo do judov in poudaril, da mora prav iz Rižarne priti sporočilo miru ter mirnega sožitja med ljudmi različnih kultur in misli, ki se mora globoko zasidrati v človeških srcih.
Fulvia Premolin pa je v svojem govoru opozorila na dejstvo, da je nečloveško ravnanje s pripadniki judovskega naroda le nekaj let po nemškem nacističnem podprl tudi fašistični italijanski režim, ki je leta 1938 uvedel rasne zakone. Sicer nestrpnost prihaja na dan tudi v današnjem Trstu, kar je večkrat le sad nepoznavanja zgodovine, je dejala županja Doline, ki si želi, da bi Trst postal vzor strpnosti in omikanega sožitva v Evropi narodov.
Dan holokavsta so na Tržaškem obeležili tudi v muzeju Rižarne, kjer so na srečanju z naslovom "Spomin, ki živi" obudili spomin na strahote druge svetovne vojne in koncentracijskih taborišč. Na srečanju je med drugimi sodeloval tudi tržaški pisatelj Boris Pahor.
Tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča je v četrtek zvečer že tretjič organiziral baklado (sprevod z baklami) za spomin, mir in sožitje, ki se je je po poročanju Primorskega dnevnika udeležilo več kot tisoč ljudi. Udeleženci baklade, ki jo TPPZ tradicionalno organizira na predvečer dneva spomina na holokavst, so se iz Trsta odpravili proti Rižarni.
Slovesno v nemškem parlamentu
Nemški parlament je dan holokavsta obeležil s spominsko sejo, na kateri se je zbrala vsa nemška politična elita, med njimi kanclerka Angela Merkel in predsednik države Horst Köhler, pa tudi eden od preživelih iz koncentracijskega taborišča Buchenwald. Prav slednji, 93-letni Ernst Cramer, je bil glavni govornik. "Spominjamo se v ponižnosti, žalosti in slovesni obljubi, da bomo v prihodnje cenili in branili svobodo," je dejal.
"Naša skupna odgovornost je, da se Auschwitz nikoli več ne ponovi," dejal predsednik bundestaga Norbert Lammert. Priložnost je izkoristil tudi za ostro kritiko nedavnih protiizraelskih izjav iranskega predsednika Mahmuda Ahmadinedžada.
