FOTO in VIDEO: Za priključitev Krima Rusiji kar 95 odstotkov volivcev. Premier: Gre za zgodovinsko odločitev

Volivci na polotoku Krim so po prvih delnih izidih referenduma o prihodnosti te avtonomne republike prepričljivo glasovali za priključitev Rusiji. Po navedbah organizacijskega odbora volitev je za priključitev glasovalo 95,5 odstotka volivcev po 50 odstotkih preštetih glasov. Glas je oddalo okoli 85 odstotkov volilnih upravičencev.

Vodja organizacijskega odbora volitev Mihail Mališev je povedal, da je 3,5 odstotka volivcev glasovalo za obstanek Krima v Ukrajini z večjo avtonomijo. Preostali odstotek pa so predstavljale neveljavne glasovnice. Po besedah Mališeva pa ti podatki ne zajemajo rezultatov glasovanja v Sevastopolu.

Na Leninovem trgu v Simferopolu se je po objavi rezultatov začelo slavje. Zbralo se je več tisoč ljudi. Na poslopje lokalne vlade so projicirali napis: "Doma smo!" Množice so se zbrale tudi v Sevastopolu. Ljudje so mahali z ruskimi in krimskimi zastavami in vzklikali: "Rusija!"

EU: Referendum je nezakonit in nelegitimen

O referendumu pa sta medtem po telefonu že govorila predsednika Rusije in ZDA Vladimir Putin in Barack Obama. Putin je ameriškemu predsedniku zatrdil, da je bil referendum izveden v skladu z normami mednarodnega prava.

Putin je poleg tega izrazil prepričanje, da bi morala opazovalna misija Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) nadzirati vse ukrajinske regije in ne samo Krim, so sporočili iz Kremlja.

Tudi v telefonskem pogovoru z nemško kanclerko Angelo Merkel je Putin poudaril, da je referendum v skladu z mednarodnim pravom.

ZDA pa so po zaprtju volišč znova sporočile, da referenduma ne priznavajo. Ruska dejanja v ukrajinski krizi je tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney označil za "nevarna in destabilizacijska".

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy in predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso sta tudi sporočila, da Evropska unija ne bo priznala rezultata današnjega referenduma na Krimu, ki je "nezakonit in nelegitimen". Za ponedeljek sta napovedala sprejem novih sankcij.

Na drugi strani pa je predsednik ruske dume Sergej Nariškin v televizijski izjavi referendum označil za zgodovinski trenutek za Rusijo.

Brez incidentov na voliščih

Povsod po Krimu so danes vihrale ruske zastave. Premier Krima Sergej Aksjonov je referendum že pred zaprtjem volišč označil za "uspešnega", po koncu glasovanja pa je ocenil, da gre za zgodovinsko odločitev. Po besedah namestnika krimskega premiera Rustama Temirgaljeva pa izidi vzporednih volitev kažejo na "zmago Krima".

Vodja organizacijskega odbora volitev, Mihail Mališev, je že popoldne sporočil, da glasovanje poteka brez težav ali motenj. "Niti ene pritožbe nismo prejeli," je poudaril.

Vodja misije mednarodnih opazovalcev Mateusz Piskorski je sporočil, da je bil referendum v celoti v skladu z mednarodnimi standardi in demokratičnimi postopki.

Drugače trdijo ukrajinski mediji, ki Rusijo obtožujejo, da so referendum zmanipulirale. Svoj glas naj bi po njihovih trditvah na referendumu oddalo tudi več ruskih državljanov, ki niso bili na seznamu volilnih upravičencev.

Na eni strani pozivi k bojkotu, na drugi podpora referendumu

Krimski Tatari, ki predstavljajo okoli 12 odstotkov prebivalstva polotoka, so pozvali k bojkotu referenduma. Njihova skupščina je danes pri Organizaciji islamskega sodelovanja in ukrajinski verhovni radi zahtevala pravico krimskih Tatarov do samoodločbe. Izidov referenduma ne bodo priznali, so sporočili.

K bojkotu pa je pozval tudi začasni ukrajinski predsednik Oleksandr Turčinov. "Rezultat je bil vnaprej načrtovan s strani Kremlja kot formalno opravičilo, da pošlje svoje vojake in začne vojno, ki bo uničila življenja ljudi in gospodarske obete Krima," je poudaril.

Podporo današnjemu referendumu pa so izrazili na vzhodu Ukrajine. V Harkovu se je zbralo 3000 ljudi, ki so zahtevali tudi preoblikovanje Ukrajine v federacijo, kakih tisoč ljudi se je zbralo v Donecku.

Okoli tisoč ljudi je zahtevalo izpustitev samooklicanega guvernerja Pavla Gubareva, potem ko so ga oblasti v Kijevu 6. marca prijele in zaprle za dva meseca zaradi organizacije množičnih protestov in separatizma, potem ko je pozival k pripravi referenduma o odcepitvi regije Doneck.

Protestniki so nato vdrli v lokalni sedež ukrajinske varnostne službe USB in urad tožilca. Pri tem niso naleteli na odpor policije.

V podporo referendumu se je več kot 5000 ljudi zbralo tudi v pristaniškem mestu Odesa na zahodu Ukrajine.

Dogovor Moskve in Kijeva za začasno premirje na Krimu

Poveljniki ruske in ukrajinske vojske na Krimu pa so se dogovorili, da oporišča ukrajinske vojske do petka, 21. marca, ne bodo več blokirana, je danes sporočil začasni ukrajinski obrambni minister Igor Tenjuh. To premirje je potrebno za ponovno oskrbo vojske v oporiščih, ki je sedaj motena.

Dodal je, da so ukrajinske enote na Krimu v stanju bojne pripravljenosti, da pa so razmere mirne. "Kar zadeva naša vojaška oporišča, so se razmere normalizirale," je dejal.