Zaradi segrevanja morja in negativnega vpliva človeka na okolje so si v Jadranu našli dom ribe, raki in polži, ki so dosedaj živeli le v toplih vodah. Zaradi novih vrst je hrane vse manj, zato je avtohtonih živali vse manj. ''Dolgoročno gledano gre za velike spremembe. Na življenje v morju lahko še bolj vplivajo kratkoročni posegi, predvsem človeški. Onesnaževanje zaradi velikih pristanišč je zelo veliko,'' opozarja profesor dr. Jakov Dulčić iz splitskega Inštituta za oceanografijo in ribolov. Pojasnil je, da na pojav neobičajnih vrst vplivajo še preveliki ribolov, uničevanje naravnega okolja in morskega dna. Predvideva, da sardele ne bodo izginile, ne bo pa več rib iz razreda hrustančnic, kot so morski psi, raže in morske mačke.
Ribiči v Jadranskem morju vse do Tržaškega zaliva večkrat naletijo na zlato skušo iz Jonskega morja, ki ljubi tople vode. Vse pogostejša je velika sardela, ki ne more preživeti na temperaturi nižji od 10 stopinj Celzija. Ko pozimi burja ohladi morje, umira, tako da so na italijanski strani Jadrana letos izvlekli tono in pol poginulih rib. V osemdesetih letih si lahko kak primerek ribe skakavke kupil v glavni dubrovniški ribarnici, leta 2004 pa so v Tarskem zalivu ob Novigradu ulovili tono in pol te ribe, ki je popolnoma netipična za severni Jadran. ''Najbolj zanimiva je skakavka, ki je danes zelo razširjena na območju kanala Neretve. Prehranjuje se s ciplji, zato vpliva tudi na lokalno ribištvo. Ribiči so nezadovoljni, ker v mrežo zajamejo vse manj cipljev, obenem pa ne vedo, da je skakavka ravno tako okusna in cenjena riba, ki bi v prihodnosti lahko nadomestila domače vrste na krožniku,'' je povedal dr. Dulčić.
Nekatere ribe plavajo za barkami, tako da so Slovenci na kočarici ujeli jato Therapon theraps, ribe, ki je sploh ni v Mediteranu. Gre za selivko, ki je iz Črnega morja najverjetneje preko Bosporske ožine zašla v Sredozemsko in nato v Jadransko morje. Nekaj ribjih vrst, redkih ali zelo redkih v Jadranu, se dandanes pomika proti severnemu in srednjemu Jadranu; to sta na primer vladika arbanaška in papagajka. Spet druge so popolnoma nove v Jadranu, kot so ščetinozoba morska kuščarica, atlantska napihovalka, rdeča kirnja in balestra. Poleg rib v Jadran prihajajo tudi drugi morski organizmi, predvsem polži, školjke in raki.
Želva išče prijatelje!
Slovenski zavod za varstvo narave je medtem v letih 2003 do 2005 izvajal projekt Ohranimo želvo v slovenskem morju, ki so ga letos obudili. Morska želva glavata kareta (Caretta caretta) je ena najbolj znanih ogroženih vrst Sredozemlja in je, v nasprotju s splošnim prepričanjem, razmeroma pogost gost v slovenskem morju, kjer se redno pojavlja med aprilom in novembrom. Slovensko morje je pomembno predvsem kot prehranjevalno območje za mlade karete.
Slovenija, preko piranske območne enote Zavoda za varstvo narave in piranskega akvarija Srednje pomorske šole v Portorožu, že od leta 1995 uresničuje omenjeni akcijski načrt, in sicer v delu, ki se nanaša na zbiranje podatkov o pojavljanju karete in označevanju ulovljenih in zatem izpuščenih primerkov. Dosedanje izkušnje so pokazale, da želvo najpogosteje opazijo ribiči, ko se zaplete v ribiške mreže, a za prijavo dogodka niso motivirani. Zato je bilo v preteklih letih veliko aktivnosti usmerjenih k obveščanju in ozaveščanju, boljši organizaciji zbiranja podatkov ter dolgoročno sprejetju uradnega nacionalnega akcijskega načrta varovanja morskih želv. Projekt bo na terenu koordinirala piranska enota Zavoda za varstvo narave. Sodelovali bodo z ribiči, pri čemer bodo tudi označili in izpustili ujete želve.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.