Črn dim nad Vatikanom

Zmeda na Trgu Svetega Petra

Nekaj sekund po tem, ko so se prvi oblaki dima pojavili nad Sikstinsko kapelo, so ljudje obnemeli in zavladala je zmeda, saj so bili prvi oblački dima sive barve. Množica vernikov je bila sprva prepričana, da so kardinali že v prvem krogu izvolili novega papeža, zato se je sprožil aplavz, neka italijanska medijska hiša pa naj bi sive oblake celo razglasila kot bele in zato še dodatno povzročila za zmedo.

Volitve novega papeža v naslednjih dneh

Po današnjem glasovanju bodo volitve papeža potekale vsak dan v največ štirih krogih glasovanja - dva dopoldne in dva popoldne, pri čemer se bo dim, ki oznanja uspešnost volitev, pokadil najprej po prvih dveh dopoldanbskih glasovanjih - opoldne, nato pa še po drugih dveh popoldanskih glasovanjih - ob 19. uri. Če bo novi papež izvoljen že v prvem krogu dopoldanskega ali popoldanskega glasovanja, se bo dim pokadil prej, nazananilo pa ga bo tudi zvonenje zvonov bazilike Svetega Petra.

Med konklavom bodo imeli kardinali, nastanjeni v rezidenci svete Marte, vsako jutro ob 7.30 mašo, ob 9. uri pa bodo po molitvi v Sikstinski kapeli začeli nov krog volitev oz. skrutinij.

Od osmih konklavov, ki so se zgodili v 20. stoletju, nobeden ni trajal več kot pet dni, dva pa sta se končala že drugi dan. V primeru, da novega papeža ne bodo izvolili do petka, naj bi to nakazovalo, da so v cerkvi resna razhajanja.

Dve tretjini glasov za novega papeža

Ker se je v 21. stoletju zaradi napredne tehnologije mnogo težje izolirati od sveta, se kardinali držijo še dodatnih prepovedi. Prepovedana je uporaba mobilnih telefonov, branje časopisov, gledanje televizije, poslušanje radia in uporaba interneta. V Sikstinski kapeli so postavili tudi posebna umetna tla in uvedli druge ukrepe, da bi se zavarovali pred morebitnimi prisluškovalnimi napravami.

Če po treh dneh oziroma sedmih glasovanjih novega papeža še ne bodo izvolili, bodo volitve za en dan prekinili, kardinali pa naj bi se ta dan posvečali molitvi. Nato je na vrsti novih 7 glasovanj, še ena prekinitev in to se ponovi še dvakrat. Šele potem se bodo kardinali začeli odločati o novem papežu z absolutno večino, izbirali pa bodo bodisi med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem krogu dobila največ glasov, bodisi med vsemi kardinali.

Evropa ima zgolj tretjino vseh vernikov, vendar iz njenih držav izhaja polovica kardinalov - največ iz Italije, kjer jih je kar 20. Od italijanskih kardinalov največ možnosti pripisujejo Giovanniju Battisti Roju, ki naj bi bil izvrsten diplomat, zaradi česar so mnogi prepričani, da je najmočnejši kardinal v Vatikanu. Možen kandidat pa naj bi bil tudi milanski nadškof Dionigni Tettamanzi, a mu manjkajo mednarodne izkušnje.

Čeprav velja nemški Joseph Ratzinger za kardinala radikalnih pogledov, pa se njegovo ime vse pogosteje povezuje s papeškim nazivom. Kardinali naj bi zaradi visoke starosti Ratzingerja izbrali kot zgolj "prehodnega" papeža, poleg tega je njegovo imenovanje lahko sporno, saj je bil član nemške nacistične mladinske organizacije Hitlerjeva mladina (Hitlerjugend), ki jo je leta 1926 ustanovila nemška nacistična stranka Nemčije, piše britanski Sunday Times. Glavni namen Hitlerjeve mladine je bil vzgajati bodoče vojake, ki bi zvesto služili tretjemu rajhu. Mladi so se v taborih Hitlerjeve mladine učili ravnati z orožjem, krepili svojo telesno moč, se učili vojaške taktike in bili vzgajani v duhu antisemitizma.

Kljub temu, da je bil Ratzinger član Hitlerjeve mladine le kratek čas, včlanjen je bil leta 1941, ko mu je bilo 14 let, pa ni namigovanj, da bi bil vpleten v kakršnekoli krvoločnosti. Pod Hitlerjevo oblastjo so bili vsi mladi arijci včlanjeni v Hitlerjevo mladino, v primeru pa, da so starši temu oporekali, so tvegali deportacijo v taborišča. Ratzingerjevo služenje v tej mladinski organizaciji pa bi lahko bilo trn v peti nasprotnikov nacizma in pripadnikov papeža Janeza Pavla II., ki se je zavzemal proti fašističnim in nacističnim aktivnostim.

78-letni Ratzinger, nekdanji münchenski nadškof, dosedanji prefekt kongregacije za nauk vere, dekan kardinalskega zbora in zagovornik skrajno konservativnih stališč cerkve je za časa papeževanja Janeza Pavla II. veljal za enega najvplivnejših mož v Vatikanu.

Konklave se je začel s sveto mašo, ki jo je vodil dekan kardinalskega zbora Joseph Ratzinger. Ratzinger je na maši za izvolitev papeža v baziliki Sv. Petra najprej zaprosil svetega duha, naj pri volitvah navdihne kardinale in se izrekel za zaščito rimskokatoliške cerkve pred raznimi škodljivimi vplivi, kot so sektaštvo, marksizem, liberalizem, ateizem, agnosticizem in relativizem.

"Če ima človek jasno vero, ki temelji na prepričanjih Cerkve, je danes pogosto označen za fundamentalista. Kot edino prepričanje, ki je sprejemljivo po današnjih standardih, velja relativizem, ki človeka premetava sem in tja in mu dopušča, da ga zajame vsak veter učenja," je v pridigi dejal kardinal, ki se ga pogosto omenja kot enega glavnih kandidatov za novega papeža.

V pridigi je Ratzinger izpostavil pomembno nalogo, ki čaka kardinale elektorje, ki bodo popoldne vstopili v konklave. "V tem trenutku molimo, da nam bo Bog po velikem daru papeža Janeza Pavla II. ponovno dal voditelja po svojem srcu, voditelja, ki nas bo vodil k veri v Kristusa, k njegovi ljubezni in resnični sreči," je dejal.

Maša ob začetku konklava je bila tudi v ljubljanski stolnici, daroval pa jo ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran.

Kardinali so se pred začetkom konklava zbrali v Dvorani blagoslova v Apostolski palači, odkoder je potekala slavnostna procesija do Sikstinske kapele, prizorišča konklava.

Sledila je slavnostna zaprisega molčečnosti kardinalov v latinščini, katere prvi del besedila so prebrali vsi kardinali enoglasno, drugi del pa vsak posebej, pri čemer so morali svojo desno roko položiti na knjigo Evangelijev.

Po zaprisegi je monsignor Piero Marini izrekel stavek "extra omnes" (vsi ven), nato so prostore zapustili vsi, ki ne bodo sodelovali v konklavu, zatem pa so zaprli vrata Sikstinske kapele, da bi se umaknili pred javnostjo in v popolnem miru izvolili novega papeža.