Italijanski premier Giuseppe Conte je odstop napovedal že danes v senatu, ko je med govorom o vladni krizi, ki jo je sprožil vodja koalicijske Lige, notranji minister Matteo Salvini, poudaril, da trenutna kriza v tolikšni meri ogroža delo vlade, "da se ta tu končuje".
"Neodgovorno je sprožiti vladno krizo," pa se je odzval na ravnanje Salvinija, ki je proti njemu pred dvema tednoma vložil nezaupnico. "To kaže na osebne in strankarske interese," je še poudaril.
Conte je med nagovorom v senatu še dejal, da je vodja Lige vse od uspeha stranke na evropskih volitvah maja "iskal izgovor, da se vrne nazaj na volitve". Na volitvah je skrajno desna Liga prejela 34 odstotkov podpore volivcev, Gibanje petih zvezd pa približno 17 odstotkov.
Salvini je po njegovih besedah prelomil obljubo, ki jo je dal ob vzpostavitvi vlade junija lani. Takrat so se namreč koalicijski partnerji zavezali, da se bodo o razlikah pogovarjali v dobri veri in lojalnem sodelovanju.
"Dragi notranji minister, slišim, da zahtevaš polna pooblastila in pozivaš k protestom v svojo podporo, to me skrbi," je povedal premier. "Ne potrebujemo polnih pooblastil, ampak voditelje, ki imajo občutek za institucije," je dodal.
Nazadnje je polna pooblastila leta 1922 prevzel fašistični diktator Benito Mussolini, ki je nato po svoji volji vodil državo.
Salvini: 'Oprostite, da ste me morali prenašati eno leto'
Na drugi strani je Salvini današnji premierjev govor označil za "vrsto žalitev". "Hvala in končno! Vse bi naredil še enkrat," je dejal po Contejevi napovedi odstopa. "Oprostite, da ste me morali eno leto prenašati," je dodal. Znova je pozval k predčasnim volitvam. "Smo v službi Italijanov in se ne bojimo novih volitev," je povedal.
Krivdo za razpad koalicije je pripisal populističnemu Gibanju pet zvezd Luigija Di Maia, ker je ves čas blokirala načrte njegove Lige. Kljub temu je izrazil pripravljenost, da bi stranki nadaljevali sodelovanje. Znova je ponudil podporo predlogu gibanja o zmanjšanju števila članov parlamenta z 945 na 600 in predlagal sprejem proračuna za leto 2020, nato pa bi odšli na predčasne volitve.
Posvaril je pred novo vlado, v kateri bi bila gibanje in opozicijska Demokratska stranka (PD). Vlada z nekdanjim premierjem iz vrst PD Matteom Renzijem pripada preteklosti, je dejal.
Renzi: Zdaj vsa Evropa ve, da populistom v vladi spodleti
Renzi je sicer gibanju predlagal oblikovanje prehodne vlade, da bi sprejeli proračun za prihodnje leto. A so v obeh strankah glede sodelovanja razdeljeni.
Danes je nekdanji socialdemokratski premier povedal, da "se je po 14 mesecih končala najslabša izkušnja v zgodovini republike". "Zdaj vsa Evropa ve, da populisti v volilni kampanji delujejo, v vladi pa jim spodleti," je poudaril. Dodal je, da bi lahko Salvini vlado pripeljal do tega, "da bi opustila evro ali prevzela ruski rubelj".
Vodja PD Nicola Zingaretti pa je bil do Conteja kritičen, ker danes ni spregovoril o svojih lastnih napakah. Vprašal ga je tudi, zakaj je s kritikami Salvinija čakal do danes, če ima toliko očitkov.
Salvini 'zakoličil' konec koalicije že pred dvema tednoma
Salvini je pred dvema tednoma z vložitvijo nezaupnice 55-letnemu Conteju, ki ne pripada nobeni stranki, dejansko končal koalicijsko sodelovanje z Gibanjem pet zvezd. Liga in Gibanje petih zvezd sta v koalicijo stopila pred natanko 14 meseci, njuno sodelovanje pa so vse od tedaj zaznamovala številna nesoglasja med strankama. Odločilen je bil spor glede gradnje hitre železniške proge med Torinom in Lyonom, ki ji gibanje nasprotuje, Liga pa podpira. Gibanje petih zvezd je v senatu vložilo predlog za ustavitev gradnje, a je zgornji dom parlamenta na glasovanju 7. avgusta predlog gibanja zavrnil. Salvini je dan kasneje pozval k predčasnim parlamentarnim volitvam, njegova Liga pa je 9. avgusta v senat vložila pobudo za glasovanje o nezaupnici Conteju. Senat je nato odločil, da bodo pred nadaljnjimi odločitvami najprej prisluhnili premierju, ki je v današnjem nastopu v senatu napovedal odstop.
Zadnjo besedo bo imel Mattarella
Cilj notranjega ministra so predčasne volitve do konca oktobra. Salvini si je prizadeval, da bi o nezaupnici premierju glasovali že pretekli teden, a sta gibanje in opozicijska Demokratska stranka (PD) to preprečila.
Končno besedo bo v vsakem primeru imel predsednik države Sergio Mattarella. Preden bi razpisal predčasne parlamentarne volitve, bi lahko preučil, ali obstaja v parlamentu kakšna druga večina.
Če v parlamentu ne bi uspeli oblikovati druge večine, mora zahtevati razpustitev parlamenta, volitve pa bi lahko potekale 60 dni po razpustitvi. Če bi parlament razpustili do konca avgusta, bi jih lahko pripravili že oktobra.
Predsednik bi lahko imenoval tudi tehnično vlado, da bi sprejeli proračun za leto 2020. Volitve bi bile v tem primeru spomladi prihodnje leto.
Politična kriza sicer vzbuja številne skrbi glede italijanskega gospodarstva, katerega dolg znaša 132 odstotkov bruto domačega proizvoda. To je najvišji dolg v evrskem območju, takoj za Grčijo. Od 1. junija lani, ko je nastopila populistična vlada, so se sicer zaradi negotovosti pod njenim vodstvom letni stroški obresti za odplačevanje dolga povečali za pet milijard evrov.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.